Blogurosh

Tako je. Po poročanju o obisku predsednika Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvata Muca v Združenih državah Amerike je bržkone gornji naslov dejstvo. Še veleumnim Američanom ne uspeva to, kar uspeva v Prekmurju. Ob jasnem nesožitju bivanja romske populacije z neromsko populacijo na Dolenjskem smo lahko vsi Prekmurci le ponosni, saj podobnih težav nimamo . Vsi dogodki, ki so se zgodili na Dolenjskem v povezavi z Romi so posledica večletnega medlega reševanja problemov.

O tem, kdo je kriv za kaj bi lahko debatirali v nedogled. Krivda leži na vseh straneh. Na državi, ki ni preko pristojih ministerstev in uradov pomagala lokalnim skupnostim; na lokalnih skupnostih, ki jim je popustila strpnost in tudi na tamkajšnjih Romih, ki le težko sprejemajo določene družbene norme, ki jih nenazadnje določa naš pravni red.

Ponavadi o Prekmurju slišimo bolj negative kot pozitivne novice na državnem nivoju ali celo na mednardni sceni kot v tem primeru. Prav teh pozitivnih stvari se je potrebno čim bolj zavedati ter jih nenehno izpostavljati. O razvojni stopnji regije ne odločajo le odstotki brezposelnosti, višina bruto domačega proizvoda ali stopnja izobrazbe prebivalcev regije. O tem odločajo tudi vrednote, kot je sožitje. Zakaj ne bi tega izkoristili in posredovali know-how v svet? Denarja res da najbrž ni smiselno zahtevati za takšno pomoč, vendar pa bi s tem zvišali ugled Prekmurja po Sloveniji in svetu. Pozitivna praksa je prav gotovo element, ki dodaja le dodatne točke ugledu.

V prihodnje se že veselim kakšnega primera ko bo Prekmurje spet zgled za ostali svet. Upam, da ne bom čakal predolgo…