Blogurosh

V sklopu predavanj med študijem medijskih komunikacij naši predavatelji kdaj pa kdaj poskrbijo za gosta, ki predava o svojem področju. Tokrat nas je obiskal bloger, kolumnist in urednik Marko Crknovič, ki je uvodoma povedal, da je web skeptik.

Kljub temu, da je eden prvih in najodmevnejših blogerjev, sam pravi, da ni privžrenec alternative ter da je zmeraj imel rad mainstream. Njegovo ljubezen do mainstreama in mlačno privrženost alternativi dokazujejo tudi nekatere njegove misli.

Crnkovič meni, da nekatere meje ne obstajajo zato, da bi se podirale in da določena distanca mora obstajati tudi na internetu. Če obravnavamo bloge kot nov medij, potem lahko ugotovimo, da je tukaj medijskega profesionalizma, za razliko od tradicionalnih medijev, skorajda ni oz. ga je zelo malo. To pa povzroča določen nered.

Po drugi strani pa Crnkovič pravi, da so na spletu najuspešnejše tiste vsebine, ki so podane na medijski način, prirejen za internet. Na nek način si web skeptik prav s to mislijo sam odgovarja na svoje vprašanje, kako poskrbeti za red na internetu. Navsezadnje se je tudi na drugih področjih skozi zgodovino kvaliteta izkazala kot dober filter.

Ne gre pa pozabiti tudi na moč uporabnikov interneta in njihovo zmožnost filtriranja informacij, saj jih ne gre primerjati s povprečnim bralcem/poslušalcem/gledalcem tradicionalnih medijev. Ali tako anarhija in svoboda interneta pomeni novo obliko reda?

Dejstvo je, da spletna stran 24ur.com v merjenjih obiskanosti slovenskih spletnih strani zmeraj kotira visoko. Mogoče sem preveč naiven, vendar živim v prepričanju, da je eden od dejavnikov za tako uspešnost tudi kredibilnost spletnega medija.

Danes okoli 18. ure je bilo moč kot glavno novico, ki se razteza po polovici oddelka namenjenemu za novice, kot glavno objavo najti vest, da Bigbrother hišo zapušča Aleš. Bigbrother gor dol, ene zanima druge ne. Ne bom pisal o tem, vsak naj se pač sam odloči.

Da pa promoviranje lastnih produktov na lastnem mediju postane vredno glavne novice, pa je zame nedupostno. Upam, da se s tem strinja še kakšen obiskovalec 24ur.com. Gre namreč za očitno oglaševanje pod pretvezo članka. Gre za konflikt interesov, kar navsezadnje prepoveduje tudi dokument novinarskega ceha, Kodeks novinarjev Slovenije s svojim 13., 14. in 15. členom.

VREDNO ŠINFANJA!!!

Ne bom se ukvarjal s pravilnostmi oz. nepravilnostmi pri nakupu oklepnikov za 63 milijard, o čemer so globoko razpravljali včeraj v parlamentu.

Se spomnite na javno nastopanje Erjavca, ko je nastopil mandat obrambnega ministra? Eden od zaposlenih v slovenski vojski mi je takrat dejal, da hodi kot da bi imel v hlačah drek ter da se bo obdržal največ pol leta. Res so bili takrat njegovi javni nastopi slabi-dregetajoč glas, nepripravljenost na neprijetna vprašanja, “nevojaška” hoja.

In zdaj ga lahko vidimo, da telovadi s slovenskim kondingentom vojske, ki bo odpotoval na misijo. Tisti, ki ste videli posnetek njegove telovadbe, ste lahko tudi videli, da je pošteno zašvical. Z njimi teče, dela sklece in po vsem tem za medije zbija šale.
Skratka, njegovi javni nastopi so se izboljšali. Na tem primeru se vidi, da so veščine javnega nastopanja učljive, pa ne le s pridobivanjem prakse, temveč z načrtnim učenjem določenih prvin. Pri Lukačičevi to ni uspelo.

Vsem nam, ki kdaj pa kdaj potrebujemo kakšen info o določeni zadevi, je dobro znana največja prosta enciklopedija Wikipedia. Prav priročno je le vpisati določen pojem v iskalnik te strani in že dobimo odgovore na ogromno vprašanj. Pa če me zanimajo najbolj banalne stvari ali rabim kaj za faks je to pravi naslov.

Kaj lahko pa bi se sodeč po pisanju medijev ta lepa zgodbica končala. Wikipedia fundation namreč letno za svoje delovanje porabi 5 milijonov dolarjev, trenutno pa naj bi imela denarja le še za tri do štri mesece. Zato so se odločili za intenzivno akcijo zbiranja sredstev za delovanje.

Bo širni svet znal prisluhniti Wikipediji? Če že ne, bodo snovalci projekta kajpak prisiljeni v trženje oglasov na svojem spletišču. Glede na razsežnosti Wikipedie bi potem kaj hitro mediji spet pisali o velikih dobičkih, ki jih dosega ta prosta enciklopedija. Bomo potem, ko bomo vpisali iskan pojem dobili rezultat “sponsored article”?

Zdaj pa zares. Ne bi pametoval o blogih, ker to danes počne praktično vsak. Celo sam sem v prvi objavi na tem blogu postal del te množice. In moram priznati, da se deloma tudi bojim nevarnosti, da bi zatonil v morju pametnjakovičev, ki govorijo o novih možnostih, ki jih ponuja blog.

Ja, pa ga ima tudi Pomurje. Pokrajini ob Muri ga je daroval Sobotainfo.com. Upajmo le, nismo zamudili že zadnjega vlaka…

Tako je. Po poročanju o obisku predsednika Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvata Muca v Združenih državah Amerike je bržkone gornji naslov dejstvo. Še veleumnim Američanom ne uspeva to, kar uspeva v Prekmurju. Ob jasnem nesožitju bivanja romske populacije z neromsko populacijo na Dolenjskem smo lahko vsi Prekmurci le ponosni, saj podobnih težav nimamo . Vsi dogodki, ki so se zgodili na Dolenjskem v povezavi z Romi so posledica večletnega medlega reševanja problemov.

O tem, kdo je kriv za kaj bi lahko debatirali v nedogled. Krivda leži na vseh straneh. Na državi, ki ni preko pristojih ministerstev in uradov pomagala lokalnim skupnostim; na lokalnih skupnostih, ki jim je popustila strpnost in tudi na tamkajšnjih Romih, ki le težko sprejemajo določene družbene norme, ki jih nenazadnje določa naš pravni red.

Ponavadi o Prekmurju slišimo bolj negative kot pozitivne novice na državnem nivoju ali celo na mednardni sceni kot v tem primeru. Prav teh pozitivnih stvari se je potrebno čim bolj zavedati ter jih nenehno izpostavljati. O razvojni stopnji regije ne odločajo le odstotki brezposelnosti, višina bruto domačega proizvoda ali stopnja izobrazbe prebivalcev regije. O tem odločajo tudi vrednote, kot je sožitje. Zakaj ne bi tega izkoristili in posredovali know-how v svet? Denarja res da najbrž ni smiselno zahtevati za takšno pomoč, vendar pa bi s tem zvišali ugled Prekmurja po Sloveniji in svetu. Pozitivna praksa je prav gotovo element, ki dodaja le dodatne točke ugledu.

V prihodnje se že veselim kakšnega primera ko bo Prekmurje spet zgled za ostali svet. Upam, da ne bom čakal predolgo…

Pa je tudi Pomurje dobilo svoj prvi blog in vstopilo v novo ero širjenja informacij. Kljub temu, da je bilo že pred nekaj časa ogromno govora o revoluciji, ki jo prinašajo blogi, je vse skupaj Slovenijo in našo deželo ob Muri doletelo nekoliko kasneje. Pač običajen zamik med svetom in našo ravnico.

Je to blog revolucija? Blogolucija? Upajmo, da res, če ne drugega bomo zaradi tega IN. Še bolje pa bo, če bomo znali uporabljati bloge za širjenje informacij oz. svoja videnja sveta. Čudežna škatla računalnik je vzela primat širjenja informacij eliti in dala to pravico širokim množicam. Seveda, treba je imeti nekaj know-howa za uporabo računalnika in ustvarjanje bloga.

Pa vendar, če posplošimo. Prej je v vseh medijih veljajo, da malo ljudi sporoča množici. Zdaj pa množica sporoča množici. Je mogoče tu pravi pomen informacijske revolucije?