President’s day weekend
Tretji ponedeljek v mesecu februarju Ameičani praznujejo President’s day (ali tudi Abraham Lincon’s day - njegov rojstni dan je namrec 22. februar), kot dan namenjen vsem predsednikom ZDA. No, pa ne pišem tega da bi vas izobraževal na temo Ameriških državnih praznikov. President’s day pomeni predvsem dolg, tri-dnevni vikend za kaksen krajsi potep.
Jerad in Johnny sta me ze nekaj casa nagovarjala, da gremo v NorCal in tako smo koncno izkoristili tale dolgi vikend in se imeli fantasticno. San Francisco, ki je obicajno popolnoma meglen, se posebej v tem delu leta, je bil tokrat popolnoma jasen pa se 22 stopinj Celzija. To je sicer se vedno manj kot Newport Beach, kjer smo danes namerili kar 28. V petek je bilo sicer potrebno se urediti kar nekaj podrobnosti (kot spisati moj kolokvij iz ustavnega prava, npr.), ampak smo se odpravili na 550 kilometrov dolgo pot za kar smo potrebovali kar ene 8 ur. Da prides skozi Los Angeles popoldne ob 17ih, rabis vsaj 2 uri. Ampak tega so vsi navajeni, se posebej tisti, ki vsak dan migrirajo na delo in domov, in za to porabijo skupar 2 pa vse do 4 ure. Prespali smo v majhnem Stocktonu v eni izmed his, ki jih ima v lasti Jeradov oce, v soboto pa kar v San Francisco. Z nami je sel tudi Nic, se nam bo jeseni prav tako pridruzil v OC. Nekoliko smo bili razocarani le, ker smo morali punce pustiti doma. Age je imela “druzinske obveznosti” (aka Grandma’s birthday), Laura pa je delala. Aja, Laura je osebna varuska druzine Klinsmann. Jürgen Klinsmann zivi namrec cisto zraven nasega campusa na Newport Beach in veckrat ju srecam skupaj z Denissom Rodmanom. Denniss prav tako zivi v okolici in njegov nonci klub je eden najbolj razvpitih v okolici. Sicer pa sta mozakarja kar prijazna in ko ju srecas v 24hour fitness tudi precej zgovorna.
Pa nazaj k temi. San Francisco je bil cudovit in tako smo preziveli cudoviti dan. Nekaj nakopovanja, pa pijaca v znamenitem stoletnem Westin St. Francis hotelu in kosilo na strehi nakupovalne hise Macy’s v Cheesecake Factory. Zvecer pa na zabavo k nekim Johnnyjevim friendicam iz srednjesolskih casov. Je bilo kar cool, ceprav smo se potem odlocili, da gremo se na nek underground koncert. San Francisco ima zelo razvit “low key indie” art sceno, ceprav se veliko zabav sprevrze v takoimenovani CCC. Ti trije c-ji se niti ne slisijo tako slabo, dokler ti ne postane jasno da trije cji pomeni Cocain Champagne Campaign. Ampak o tem kdaj drugic.
V nedeljo pa se bolj zakon izlet v Nappa Valley in Sonoma County – amerisko zakladnico vina. Vinske trte, ki se razprostirajo po ozki a dolgi dolini trenutno sicer pocivajo, je pa pogled na vinograde, ki so trenutno obrasceni s cvetocimi gorcicnimi grmi cudovit. Popoldne vecerja v Rutherford Grill in moram priznati, da je File Mignon, ki ga dobis tam, zares prvovrsten, se posebej z “maple glazed carrots”… Zvecer pa Breach, kar zanimiv izdelek filmske industrije iz sosednje vasi, ceprav Ryan Phillipe ne impresionira kot bi bilo to za pricakovati. Sicer pa se je vmes dogajalo se veliko zanimivega in predvsem cool so bile punce, ki so za presenecnje prisle za nami. Jessica in Mela sta bili se posebno presenecnje. Sldenja je trenutno posnela svojo najnovejso kampanjo za lacoste….slike: NEVERJETNO.
Vponedeljek smo vecinoma samo lenarili, in se potem okrog 19ih odpravili na pot. Ko smo prispeli v Newport Beach je bila ura 1.30! Tus na hitro, 4 ure spanja, potem pa pred knjigo in kolokvij ob 10 zjutraj nasledni dan.
Se zdaj sem utrujem, ampak splacalo se je.
