Welcome to arena. Let’s the show begin!
Včeraj sem ostala brez besed. Pa ne od navdušenja. Pravzaprav sem se na koncu evrovizijskega spektakla, kot ga nekateri poimenujejo, vprašala, ali si te pesmi, ki so se potegovale za nekoč prestižni naziv, sploh zaslužijo nastop na tem odru in ali res posamezna država ni imela primernejše ter kvalitetnejše pesmi, s katero bi se predstavila. Najbrž so jih imeli, ampak izgleda, da vedno več držav za dosego čim boljše uvrstitve na Evroviziji izbere taktiko odrske telovadbe in kičaste scenografije, namesto da bi v ospredje postavili dober vokal.
Ta uvodna kritika nikakor ne leti na zmagovalno pesem Molitva, ki jo je korektno izvedla srbska pevka Marija Šerifović (na fotografiji zgoraj). Čeprav se meni osebno pesem ni zdela nič posebnega. Že res, da je pri tej zmagi veliko vlogo igralo taktično politično glasovanje, kot je to že tradicionalno vsako leto. Prav tako tudi mislim, da če bi ta pevka na letošnjem tekmovanju zastopala Slovenijo, zagotovo na koncu ne bi slavila zmage. Slovenija namreč še zdaleč nima toliko zdomcev po celotni Evropi, kot jih ima na primer Srbija.
Na tem mestu bi rada dodala zgolj nekaj komentarjev na nastope nekaterih izvajalcev, ki so mi ostali v spominu. Ker po pravici povedano, mnogi nastopi so bili takšni, da se jih več ne spomnim.
Letošnji Evrosong je otvorila predstavica BiH-a, Marija Šestić, s pesmijo Rijeka bez imena. Pesem ni bila nič posebnega, je pa skupina prijateljev podala sklep, da bi boljšo uvrstitev vsekakor dosegla na kakšnem lepotnem tekmovanju. Drugi so nastopili predstavniki Španije, in sicer fantovski kvartet D`Nashi s pesmijo Love you mi vida. To skupino mladeničev v beli opravi lahko uvrstimo v tipično boy band skupino, prav takšna je bila tudi njihova koreografija, torej skupinsko poskakovanje ob spremljavi očarljivih pogledov v kamero. Irsko je zastopala Dervish s pesmijo They Can`t Stop the Spring, ki je vsebovala elemente tradicionalne keltske glasbe. Mislim, da bi ta pesem dosegla veliko boljšo uvrstitev, če bi z njo nastopili pred desetimi leti. Nekako je nisem mogla uvrstiti v današnji čas.
Ruske predstavnice Serebro so se s precej amerikaniziranim nastopom predstavile s skladbo Song #1, za katero sem prepričana, da jo bomo v prihodnje še velikokrat slišali na radijskih valovih. Ne zato, ker je dobra, ampak je taka, da gre hitro v uho. Rusinje so se na koncu uvrstile na tretje mesto. Mesto pred njimi pa je zasedel presežek vseh presežkov v včerajšnjem večeru, in sicer ukrajinski Boy George, ki sliši na ime Verko Serdučko (vlogo tega namišljenega lika igra pevec Andrij Danilko). Ta je v bleščeči srebrni opravi skakljal po odru in ponavljal besedilo:
Hello everybody, my name is Verka Serduchka
Speak English? Nicht verstehen? Speak English? Don’t understand?
Let’s get dancing
Sieben, sieben, ai lyu-lyu
Sieben, sieben, eins, zwei
Sieben, sieben, ai lyu-lyu
Eins, zwei, drei
Etc.
Dodajam še fotografiji, kot dokaz, zakaj poimenovanje ukrajinski Boy George. Na prvi sliki je ukrajinski pevec, na drugi pa Boy George . Opazite podobnost?
Ni pa ukrajinski predstavnik edini, pri katerem sem opazila neverjetno podobnost s kakšno znano osebnostjo s sveta showbiznisa.
Pri Švedski skupini The Ark mi je v oči takoj padel pevec skupine, ki je podoben Bobu Goldthwaitu, ki je igral v Policijski akademiji 3 in 4. Prilagam fotografije (na prvi je pevec skupine The Ark, na drugi pa Bob Goldthwait).
Da pa cirkusa še ni konec, so pokazali predstavniki Velike Britanije (skupina Scooch), ki so se letos na Evrosongu predstavili z eno najslabših skladb v zadnjih letih. Nastopili so s pesmijo Flying the Flag, na odru pa so krožili oblečeni v pilote in stevardese ter izvajali gibe, ki so zelo spominjali na uvodno sceno Britney Spears v videospotu za pesem Toxic.
Rada pa bi omenila še svetle izjeme včerajšnje prireditve. Kot prvo bi omenila madžarsko predstavnico, ki so ji napovedovali dobro uvrstitev. Magdi Ruzsa je s preprostim scenskim nastopom, s kovčkom v roki in naslonjena na prometni znak, zelo dobro zapela pesem Unsubstantial Blues in na koncu zasedla deveto mesto. Prav tako so se z dokaj všečno pesmijo Questa notte predstavili Latvijci s sekstetom Bonaparti.lv. Sicer so mogoče malo preveč spominjali na Il Divo, ampak njihovim vokalnim sposobnostim pa nikakor ne morem oporekati.
Letos me po dolgem času s pesmijo niso razočarali Nemci, ki jih je zastopal Roger Cicero. Nastopil je s svingovsko skladbo Frauen regier`n die Welt, ki pa na koncu ni navdušila evropskih poslušalcev.
Slovenska predstavnica Alenka Gotar je Cvet z juga odpela sedma. V finalu je dosegla 66 točk in 15. mesto. Alenkinemu nastopu ne moremo ničesar očitati, saj je bila celotna interpretacija pesmi dobra. Prav tako menim, da bi si zaslužila uvrstitev med prvih deset. Ampak to je pač Evrovizija. Vsi še kako dobro vemo, kako poteka glasovanje in kako si države medsebojno podarjajo točke.
Prav tako je vse bolj jasno, da je za dobro uvrstitev bolj pomemben cirkus na odru kot pa kvalitetna pesem. Najverjetneje bi več dosegli, če bi prihodnje leto v Beograd poslali kar skupino Atomik Harmonik ob sodelovanju Fredy-ja Milerja. Ker pa potem ostaneta še dve prosti mesti (namreč na odru je lahko 6 nastopajočih), dodamo še dva akrobata. To je to. Mogoče nam takrat končno uspe.
The show must go on!
