Matsuzaka vendarle v Bostonu
Zgodba letošnjega medsezonskega obdobja je nedvomno boj za japonskega začetnega metalca Daisukeja Matsuzako. 26-letnik je v zadnji sezoni igral v japonski baseballski ligi za klub Seibu Lions, s katerim ga pogodba vezala še eno leto. Najkoristnejši igralec letošnjega baseballskega svetovnega prvenstva WBC 2006 je v tej sezoni (17 zmag, 2.13 ERA) najbrž dosegel svojo največjo tržno vrednost, kar so v klubu tudi hoteli izkoristiti.
Pravila narekujejo, da morajo interesenti do določenega roka klubu predložiti finančno ponudbo, nato pa se klub, ki je pripravljen plačati največ, mora z igralcem v točno enem mesecu dogovoriti o finančnih in časovnih okvirjih pogodbe. Če mu to ne uspe, dobi denar vrnjen, igralec pa ostane pri starem delodajalcu.
Pogajanja izboril Boston
Boston je tako 14. novembra Japoncem za Matsuzako ponudil vrtoglavih 51,1 milijonov dolarjev odškodnine in s tem za vsaj deset milijonov presegel ostale ameriške klube. Še zadnjo nedeljo je kazalo, da bodo denar dobili nazaj in da bo D-Mat ostal v Seibuju, saj je Matsuzakin manager Boras navijal ceno tudi do 20 milijonov dolarjev letno, česar pa niti finančno močni Bostončani niso bili pripravljeni plačati.
Kmalu so se tudi pojavile špekulacije, da Boston Matsuzake sploh ni nameraval pripreljati v klub, ampak je z astronomsko ponudbo le hotel izločiti večne rivale iz New Yorka, ki si Matsuzako seveda želeli tudi v svojih vrstah. Če bi Matsuzaka finančno šibko ponudbo zavrnil, bi ostal na Japonskem in hkrati ne bi bil član osovraženih Yankeesov.
Strah pred poškodbo?
Zavrnjena ponudba bi se Japoncu lahko maščevala, če bi v prihodnjem letu staknil kako poškodbo, saj bi mu cena na trgu zaradi tega zelo padla. Najbrž sta se tudi zato z Borasom včeraj odločila, da podpišeta šestletno pogodbo, vredno 52 milijonov dolarjev, s klavzulami pa lahko Matsuzaka zasluži tudi do 60 milijonov.
Red Sox z odlično rotacijo
Na čelu bostonske rotacije je 40-letni veteran Schilling (lani 15-7, 3.97 ERA), sledijo mu novinec Matsuzaka, Beckett, Wakefield in mladi Papelbon, ki je še lani bil closer, a ga vodilni v klubu letos vidijo kot začetnega metalca. Izhodišče je torej dobro, vendar v sebi skriva tudi pasti. Schilling ima težave z vzdržljivostjo in upadajočo hitrostjo svojih metov, Matsuzaka v profesionalni ameriški ligi ni vrgel niti enega meta. Beckett je dober, ko mu gre, a to je preredko, lani je dovolil kar 36 homerunov, kar je povprečje prisluženih točk (earned run average, ERA) dvignilo kar na 5.01. Wakefield ima tudi že 40 let in izgublja ostrino že tako slabe hitre žoge, medtem ko mu njegov počasen premikajoč met, knucklecurve, še solidno služi. 26-letni Papelbon je lani končeval tekma Bostona in bil v tem odličen (0.92 ERA, 35 obramb), vprašanje pa je, kako se bo znašel kot začetni metalec, če bo v tej vlogi seveda nastopil. V tem primeru bo prav na lanskem Papelbonovem mestu closerja velik vakuum, ki ga Boston Red Sox s trenutno ekipo za boj v AL East ne morejo dovolj kvalitetno zapolniti.
Soriano za 136 milijonov pri Cubsih
Finančni vložki v igralski kader v profesionalni baseballski ligi MLB so poleteli v višave. Potem ko je Boston prejšnji teden japonskemu klubu Seibu Lions ponudil kar 51,1 milijonov odškodnine za metalca Daisukeja Matsuzako, ki v profesionalni ameriški ligi nima za sabo niti enega meta, mečejo denar skozi okno tudi pri Chicago Cubsih, kjer bodo v naslednjih osmih letah Dominikancu Alfonsu Sorianu plačali kar 136 milijonov dolarjev (v povprečju 17 na leto).
Je Soriano res vreden tega denarja?
V Chicagu očitno mislijo resno. Po katastrofalni sezoni 2006 (66-96) se klub z Wrigley Fielda mora nujno čimprej pobrati, da ne izgubi stika z mestnimi rivali Chicago White Sox. Prvi koraki so že narejeni. Prvi korak je bil storjen s podpisom pogodbe z izkušenim trenerjem Loujem Piniello, pomembno je bilo tudi podaljšanje pogodbe z Aramisom Ramirezom na tretji bazi, ki je s klubom sklenil novo petletno pogodbo v vrednosti 75 milijonov dolarjev. V tem okviru je Soriano tista oseba, ki lahko da Cubsom odločilen nov zagon tako v napadu kot pri marketingu.
Ne moremo zanikati, da Soriano ima nesporne kvalitete v napadu. V sezoni 2006 je ob povprečju .277 dosegel kar 46 homerunov in ukradel 41 baz, kar mu je omogočilo vstop v družbo 40-40, ki pomeni, da je igralec v sezoni dosegel najmanj 40 homerunov in 40 ukradenih baz. V zgodovini baseballa je to uspelo le še Cansecu (1988), Bondsu (1996) in Rodriguezu (1998). Le še ena uspešna sezona mu manjka, da se na prvem mestu družbe 30-30 izenači z obema Bondsoma, Bobbyjem in Barryjem, na prvem mestu lestvice s petimi sezonami 30-30.
Vendar so omenjeni podatki le del resnice. Kot izjemno hiter igralec je Soriano primeren kot prvi odbijalec svoje ekipe, saj ga metalci nočejo s štirimi zgrešenimi meti poslati na prvo bazo, ker se lahko z ukradeno bazo kmalu pojavi že na drugi. Kot je znano, sledijo na mestih 2-3-4-5 najboljši odbijalci, ki že s solidnim zamahom lahko omogočijo Sorianu dosežek prve točke. Zato mu mečejo precej uporabne žoge, ki ob najmanjši napaki lahko pristanejo na tribunah. Do tukaj vse lepo in prav. Največja Sorianova hiba pa je njegova agresivnost, pravzprav celo nepotrpežljivost, ki pa ni dobra lastnost prvih odbijalcev (lead-off batter). A to še ni vse: Soriano je katastrofalen obrambni igralec, ideja Chicaga s Sorianom na zahtevni obrambni poziciji srednjega zunanjega se bo najbrž končala ali kmalu ali pa klavrno.
Najbolj mora skrbeti, da po eni strani sicer odličen, a vseeno igralec z veliko napakami dandanes lahko računa na kar 17 milijonov dolarjev letno. Zanimivo bo spremljati ponudbe še dvema ostalima prostima visokokalibrskima igralcema na trgu – Carlosu Leeju in J. D. Drewu. Ne gre pa zanemariti tudi pogajanj Toronta z Vernonom Wellsom, ki se mu pogodba izteče sicer šele naslednje leto, a si ga v Torontu želijo vezati z novo dolgoročno pogodbo. Wells je v primerjavi s Sorianom razred višje, saj doseže več točk z bistveno manj homeruni, kar je tudi dokaz, da igra bolj za ekipo kot pa za lastno statistiko, krasi pa ga tudi vrhunska obramba na srednjem zunanjem – nenazadnje je v zadnjih treh letih za obrambo prejel kar tri zlate rokavice.
Manjka še precej
Problem Chicaga s proračunom nad 100 milijoni letno očitno ni v denarju, ki ga bodo pa prisiljeni porabiti do konca, da bodo odpravili probleme na igrišču. Kot že rečeno, metalci zaradi Soriana ne bodo deležni boljše obrambe, ki je za višje cilje nujno potrebna. Tudi zato je Cubsom jasno, da morajo veliko investirati tudi v metalce, ki že pred eksplozijo cen niso bili poceni. Chicagovo rotacijo vodi odlični 25-letnik Carlos Zambrano, ki mu želijo dodati vsaj dve zanesljivi roki. Vihanje nosov nad petletno pogodbo v vrednosti 55 milijonov, s katero je lani najkvalitetnejšega lanskega free agenta A. J. Burnetta v svoje vrste zvabil Toronto, je zgodovina, saj bodo ob močnem zanimanju klubov povsem povprečni prosti začetni metalci tipa Padilla, Lilly, Meche letos zahtevali vsaj 10 milijonov letno, kvalitetna Schmidt in Zito pa celo okoli 15 milijonov. Seveda vsi računajo tudi na vsaj štiriletne pogodbe.
Cubsi vlagajo veliko (ciljajo še na Schmidta in medbaznega Julia Luga), a brez ekipnega duha kljub ogromnemu proračunu v baseballu ni uspeha. Poglejmo samo k NY Yankeesom! Zaenkrat so Cubsi na naslovnicah vseh ameriških medijev, zagotovo bodo tam tudi naslednjo jesen – le razlog še ni povsem jasen.
Slab mesec pred Zimskim srečanjem: MLB National League (3)
NL WEST
San Diego Padres
Po nekaj letih ima vodstvo San Diega končno v rokah nekaj denarja (30 milijonov), zato bodo predvsem na trgu s prostimi igralci letos zelo agresivni. So tudi eni redkih, ki se ne bojijo starosti in izpostavljenosti poškodbam starega Garciaparre, ki bi zapolnil prazno mesto na tretji bazi in napadu dodal nekaj moči. Taka rešitev je zelo verjetna, saj Aramis Ramirez najverjetneje ostaja le pobožna želja.
Cilj San Diega je tudi sklenitev novih pogodb z igralci, ki jim je pretekla pogodba – predvsem z lovilcem Piazzom, Kleskom ter Embreejem. Mlademu upu Peavyju, ki letos ni izpolnil pričakovanj, saj je kot začetni metalec dosegel le 11 zmag ter kar 14 porazov, hočejo dodati še kako zanesljivo roko. Zito bo najverjetneje končal v American League, zato pa je Mulder zelo primerna rešitev za San Diego. Zanimajo pa se še za Japonca Hirokija Kurodo.
Los Angeles Dodgers
Priprave na novo sezono so se v Los Angelesu začele s prestresom, saj v nasprotju s pričakovanjem desni zunanji J. D. Drew izkoristil klavzulo v pogodbi in po dveh letih prekinil petletno pogodbo in postal prosti igralec. Ima pa ta poteza za Dodgerse tudi pozitiven konec, saj jim je ostalo kar 33 milijonov, ki jih nameravajo izkoristiti za pridobitev kakega odličnega odbijalca.
Slab mesec pred Zimskim srečanjem: MLB National League (2)
NL CENTRAL
St. Louis Cardinals
Navijači kluba se še najbrž od veselja po letošnjem zmagoslavju v world series najbrž niti niso popolnoma umirili. Topa ne bi smelo veljati za vodstvo v St. Louisu, katerega največji izziv bo podpisovanje pogodb z začetnimi metalci, saj je kar štirim metalcem, ki so lani začeli tekmo vsaj 15-krat, potekla pogodba; to so Weaver, Suppan, Mulder in Marquis. Bogati klubi z vzhodne obale ciljajo predvsem na Mulderja, ki je solidna in relativno poceni rešitev – poceni predvsem zaradi slabe zadnje sezone in solidna, ker je med 2001 in 2005 vsako leto zbral najmanj 15 zmag.
Obdržati želijo Weaverja in Suppana, ki je zablestel v finalu letošnjega tekmovanja, upajo pa, da jim bo v svoje vrste uspelo zvabiti ali Zita ali Schmidta. Igra St. Louisa temelji na odličnih metalcih, ki so bili letos temelj uspeha v playoffu. Napad je bil čez vso leto kljub odličnemo Pujolsu na prvi bazi precej nezanesljiv, rezultat tega pa je tudi nov zgodovniski mejnik v ligi MLB, saj je so Cardinalsi postali prvaki z najmanjšim številom zmag (83) v rednem delu tekmovanja.
Najverjetneje bo potrebno zapolniti tudi drugi bazo, kjer se bo Belliard kot prosti igralec zagotovo poslovil, z včerjšnjim podpisom nove dveletne pogodbe s centralnim zunanjim Jimom Edmondsom, ki bo v teh dveh letih v žep spravil kar 19 milijonov dolarjev, pa Cardinalsom ostaja en problem manj.
Houston Astros
Tako kot Cardinalsi tudi ekipa iz Houstona potrjuje sodobne težnje v baseballu, da je na trgu najtežje dobiti zanesljivega začetnega metalca. Če se bosta, kot je napovedano, od Houstona in tudi od svojih karier po tej sezoni res dokončno poslovila veterana Clemens in Pettite, se Astrosom v prihodnjem letu ne piše najbolje.
Čeprav so problemi z metalci na prvem mestu, si v Houstonu želijo izboljšati tudi napad. Računajo predvsem na Carlosa Leeja, ki bi ob Berkmanu (.315, 45 HR, 136 RBI) postal steber napada. Ker Lee v bližini Houstona poseduje ranč, je to še dodatna hrana govoricam o njegovem prihodu.
Slab mesec pred Zimskim srečanjem: MLB National League (1)
Po pregledu klubov iz American League ameriške baseballske lige MLB bom danes tekom dneva nadaljeval s pregledi iz National League, iz vsake podlige bom na kratko obravnaval po dva v letošnji sezoni najvišje uvrščena kluba: iz NL East New York Mets in Philadephia, iz NL Central St. Louis in Houston, iz NL West pa San Diego in Los Angeles.
NL EAST
New York Mets
Metsi so se v sezoni 2006 uvsrtili v finale National League, kjer so šele po sedmih tekmah klonili proti kasneje končnim zmagovalcem iz St. Louisa. Obramba kluba temelji na srednjem zunanjem Carlosu Beltranu, ki je letos prejel zlato rokavico, nagrado za najboljše obrambne igralce, v napadu pa se vse vrti okrog drugega Carlosa, Carlosa Delgada, ki je v prvi sezoni za Metse dosegel 38 homerunov, v playoffu pa štiri z odličnim povprečjem .351.
Delgado je k New Yorku prišel s Floride, kjer bodo Metsi letos ponovno iskali nove igralce, predvsem se ozirajo za štartnim metalcem Dontellom Willisom, saj bodo imeli v klubu velike težave s kvalitetno izpolnitvijo peterice začetne rotacije. Prvi mož te peterice Pedro Martinez bo operiran na rami, veterani Glavine, EL Duque in Trachsel pa so prosti igralci. Ne preostane jim tudi nič drugega, kot da se podajo v lov tudi za obleganimi Zitom, Schmidtom in Mulderjem. Kot poročajo mediji, naj bi pri japonskemu klubu Seibu Lions vložili tudi milijonsko odškodnino za zdaj že zloglasnega Daisukeja Matsuzako.
Philadephia Phillies
V Philadelphii je najzanimivejše razmišljanje menedžmenta, ki za uspehe v prihodnje mora izboljšati predvsem položaj na tretji bazi, kjer Nunez ni bil kos nalogam. Drug cilj je izboljšati predvem napad, zato s prostim Aramisom Ramirezom na tretji bazi lahko ubili kar dve muhi na en mah. Vendar v vodstvu očitno razmišljajo drugače – nikakor pa iz svojih glav ne morejo pregnati želje, ki se imenuje Alfonso Soriano (lani je za Washington 46 homerunom dodal še 41 ukradenih baz).
Kar se rotacije tiče, hočejo skleniti novo pogodbo z Wolfom, ki pa bo najverjetneje končal v kakem velikem klubu iz New Yorka, Bostona, Los Angelesa ali Toronta. Zelo priročen bi bil tudi 35-letni Batista, ki bi klubu lahko služil tako kot začetni metalec kot menjava iz bullpena.