Avstrijski eurofighterji, slovenske patrie
Oboroževanje v obeh alpskih deželah je v zadnjih letih zahtevalo že veliko prelitega črnila. Slovenija se je kot novopečena članice Nata zavezala k izpopolnjenju svoje vojaške opreme in podpisala skoraj 263-milijonsko pogodbo o nakupu 135 vojaških oklepnikov. Avstrija pa je že po svoji ustavi nevtralna država, a se ji poleti 2008 izteče pogodba s švicarsko vojsko o najemu 12 vojaških lovcev. Ker so Avstrijci hoteli vzeti obrambo zračnega prostora popolnoma v svoje roke, je Schüsslova vlada leta 2002 podpisala pogodbo o nakupu 18 eurofighterjev. Lovci so vredni kar dve milijardi evrov.
Domnevno podkupovanje ogroža nakup
Ko so na jesenskih parlamentarnih volitvah Gusenbauerjevi socialdemokrati prejeli največ glasov, je bila v dogovorih o veliki koaliciji zloglasna dvomilijardna pogodba predmet trdih pogajanj z Avstrijsko ljudsko stranko. Socialdemokrati, že leta 2002 ostri kritika nakupa vojaških letal, so pozneje pravo možnost za razveljavitev pogodbe dobili z dvema aferama: ameriški vojaškoindustrijski gigant EADS, katerega hčerinsko podjetje je v Nemčiji ustanovljeni Eurofighter GmbH, naj bi podkupil samega poveljnika avstrijskega vojaškega letalstva, sedaj že suspendiranega Ericha Wolfa, prav tako pa naj bi že pred volitvami financirali oglaševalsko agencijo, ki je pripravljala predvolilno kampanjo tedaj še vladnega Haiderjevega Zavezništva za prihodnost Avstrije. Zaradi pogodbenega člena, ki mogoča, da naročnik prekliče veljavnost pogodbe v primeru odkritja podkupovanja, je nakup eurofighterjev pod velikim vprašajem.
Minister vztraja
V nedavnem intervjuju za dunajski Der Standard je avstrijski obrambni minister Norbert Darabos dejal, da v (trenutno prekinjenih) pogajanjih z družbo Eurofighter strategijo pelje na več vzporednih tirih. Njegov prvi cilj je prekinitev pogodbe, zadovoljen pa bi bil tudi z zmanjšanjem nakupne cene oz. še dodatno z zmanjšanjem števila naročenih bojnih letal, saj strokovnjaki ocenjujejo, da je za zagotovitev varnega zračnega prostora nad Avstrijo dvanajst letal optimalno število, toliko pa imajo tudi trenutno najetih švicarskih lovcev.
Kako je s slovensko pogodbo?
Ob taki zgodbi se seveda porodi vprašanje, ali ima tudi pogodba našega ministrstva z dobaviteljem patrij podoben člen, ki bi ob morebitni podkupovalni aferi omogočil enostransko razveljavitev nakupne pogodbe. Če ga nima, pa bi veljalo vprašati, zakaj ga nima.
Vroči stol po ameriško
V glavni vlogi v 60 minutes na CBS pred kakim tednom je George Tenet, nekdanji direktor obveščevalne agencije CIA. V času predsedovanja Billa Clintona je bil lovec na Bin Ladna, v času sedanje Busheve administracije pa sta se med Tenetovim direktovanjem CII pripetila dva največja spodrsljaja v zgodovini te obveščevalne agencije: enajsti september in vojna v Iraku. Ko je leta 2004 preiskovalni novinar Bob Woodward v knjigi Plan of Attack razkril, da je ob koncu leta 2002 prav Tenet predsedniku Bushu zagotovil, da so dokazi za obstoj orožja za množično uničevanje v Iraku dovolj trdni (t. i. afera slam dunk), je poleti 2004 Tenet odstopil z mesta direktorja CIE.
V intevjuju govori o lovu na Bin Ladna, o slabem sodelovanju s sekretarko Riceovo, enajstem septembru, Afganistanu in Iraku, zagotavlja, da v Guantanamu med zasliševanjem zapornikov niso mučili. Ob intervjuju se še postavlja vprašanje, ali je odmeven televizijski pogovor izkoristil samo za propagiranje svoje knjige At the Center of the Storm: My Years at the CIA.
Omeniti pa je še treba, da si oskarja za najboljšo stransko vlogo v tem intervjuju zasluži res odlični izpraševalec Scott Pelley. Oglejte si …
Vojska kriva, da je Lukačičeva še v sedlu?
Glede na naslova prvih dveh člankov na današnji spletni strani Dnevnik.si, bi celo lahko tako sklepali.
“Naj tagi” govorov ameriških predsednikov
Tako kot obiskovalcem te strani o blogerski skupnosti na Blogosu rubrika na desni strani Naj tagi poda določene informacije o najpogostejših temah, ki se pojavljajo v naših blogih, tako tudi podoben statistični prelet govorov ameriških predsednikov predstavi vsebine govorov posameznega ameriškega predsednika.
S 360 govori se je poigral Chirag Mehta in rezultate objavil na svoji spletni strani. Pri predstavitvi rezultatov se mi zdi zanimivo predvsem, da so zraven znane prakse, da so najpogostejši zadetki zapisani z največjimi črkami, z belo barvo označeni novejši zadetki. Torej: bolj je zadetek bel, novejši je.
Na tak način lahko izvemo, da je George Washigton, ameriški predsednik med 1789 in 1797, najpogosteje uporabljal besede colonies, independence, constitution. Abraham Lincoln (1861-1865) je najraje obravnaval constitution, territory, war. John F. Kennedy (1961-1963) je govoril o economic, strength, freedom, izvemo pa lahko, da sta precej pogosti novi besedi unemployment in communist. Bill Clinton (1993-2001) je tematiziral economic, family, freedom, tax, deficit, sedanji predsednik George W. Bush (2001-) pa economy, families, terrorists, weapons, iraq, kjer sta predvsem terrorists, iraq zelo nova pojma.
Bilo bi imenitno, če bi na podoben način analizirali tudi izjave slovenskih politikov.
Profil premiera prepovedan!
Iz kabineta poljskega premiera Jaroslawa Kaczynskega so sporočili, da je fotografiranje premiera s strani prepovedano. Zapoved je tiskovni predstavnik komentiral z besedami, da fotografiranje profila “enostavno ni potrebno”. Že so preuredili tudi dvorano, v kateri ima premier pogosto novinarske konference - na obeh straneh so postavili ovire, ki novinarjem fizično onemogočajo “nepotrebno” fotografiranje.
Na Slovenskem se je pred leti - če se prav spomnim - takih prepovedi, ali pa vsaj želja, posluževala Helena Blagne. Ampak je bila pri tem zmerna, saj jo je motil le en njen profil, z drugim je bila zadovoljna. Že pri estradnikih mi taka domišljavost gre na živce, zato mi poljska prepoved deluje kar nekako groteskno, tudi zastrašujoče.