Kaj imajo skupnega Telebajski, Goethe, Dostojevski in Kafka?
Novice o dogajanju na poljski politični sceni že nekaj časa spominjajo na pravo komedijo. Poročanje, da je poljski premier Kaczynski lani novembra prepovedal fotografiranje s profila, je bila le nedolžna uvertura v skoraj neverjetno dogajanje na Poljskem. Tako je čez en mesec skupina kar 46 poslancev mimo zadržanega cerkvenega vrha pripravila predlog zakon, s katerim bi za poljskega kralja ustoličili samega Jezusa Kristusa.
Letos za začetek dve o homoseksualnosti
Pred dnevi je po vsem svetu odjeknila novica, da naj na pobudo poljske varuhinje pravic otrok psihologi preverijo, ali so Telebajski primerni za predvajanje na poljski javni televiziji, saj je posumila, da pri BBC-jevi otroški oddaji gre kar za homoseksualno propagando. Sumljiv se jim je zdel predvsem Tinki Binki z rdečo žensko torbico.
Pred dobrima dvema mesecema se je z novim kontroverznim predlogom proslavil poljski šolski minister Giertych, ki je pripravil zakon o prepovedi razprav o homoseksualnosti v šolah. V primeru kršenja zakona bi učiteljem grozili odpust, globa, zaporna kazen in izguba delovnega mesta. Minister je tudi pobudnik ideje, da bi v šolah poučevali kreacionizem in patriotizem.
Končno pri Goetheju
Kot poroča Večer, je omenjeni Giertych avtor novega šolskega programa, iz katerega pa je črtal nekatere evropske klasike, kot so Goethe, Dostojevski in Kafka, saj naj bi bili moralni konflikti nezaželeni. V zameno pa predlaga dela nacionalističnih politikov in prejšnjega papeža Janeza Pavla II.
Zračni napad na Busha
“Radarska slika: negativno. Protiraketni ščit ni niti trznil z očesom, mikrobiologi z rezultati prvih analiz,” se je glasilo sporočilo vira blizu vrha Pentagona, ki pa noče biti imenovan, ko je le nekaj minut po zračnem napadu na ameriškega predsednika Busha pred dnevi med tiskovno konferenco sporočil prve vroče informacije. Takrat se še ni vedelo, kdo je glavni krivec za enega največjih spodrsljajev ameriških tajnih služb po 9/11, zadrego pa je dokončno razrešil ameriški Slovenec, ki je sodeloval pri analizi dokaznega materiala, ki so ga našli za nohti na predsednikovi desnici.
Razrešil je namreč dilemo, ali je v zaprt zračni prostor nad Belo hišo nevidno vstopil vrabec ali lastovka. S citatom prelepe slovenske pesmi Ivana Sivca “Kjer gnezdijo lastovke, so dobri ljudje doma” je brez dvoma dokazal: Bil je vrabec!
Šele čez nekaj ur so ameriške varnostne agencije javnosti posredovale naslednji posnetek.
Hvala, Tony
Očedite se, zlikajte najboljšo obleko in zloščite najdražje čevlje. Dobili ste namreč priložnost, da se zahvalite človeku, ki je po besedah ameriškega predsednika Busha »bil voditelj, ko je svet voditeljstvo najbolj potreboval«.
S pomočjo spletne strani ThankYouTony.com lahko s svojim sporočilom izrazite podporo politični drži britanskega premierja Tonyja Blaira v boju proti terorizmu in se tako pridružite oboževalcem z vsega sveta. Avtor spletne strani Jon Sanford, ki se mu je zdelo pomembno, da se Američani Blairu zahvalijo za podporo, a se ne brani niti besed zahvale iz drugih držav, celo obljublja, da bo natisnjene zahvale poslal z navadno pošto kar na Downing Street.
Ko logična razlaga za 9/11 postane več kot absurdna
Najbrž bi veljalo na tak dobesedno absurden odziv republikanskega predsedniškega kandidata Rudyja Giulianija samo odmahniti z roko in si misliti svoje. A ker je nekdanji newyorški župan, ki se je medijsko proslavil z vodenjem mesta ravno v napadih 9/11, eden najresnejših favoritov za končnega republikanskega kandidata na ameriških predsedniških volitvah naslednje leto, je tako kot vsaki drami absurda tudi njegovemu odzivu na razlago Rona Paula o vzrokih za 9/11 potrebno posvetiti pozornost.
Paul: Kriv je ameriški intervencionizem
Človek, ki je s svojo izjavo v debati prilil največ olja na ogenj, je Teksačan Ron Paul. Politični komentatorji ga glede na njegovo politično orientacijo ne uvrščajo med republikance, CNN-ov contributor Roland Martin mu je celo nadel oznako libertarec. Paul je debato razburkal z izjavo, da krivdo za napad na newyorška dvojčka nosi intervencionistična ameriška zunanja politika na Bližnjem vzhodu: »Ste ploh kdaj kaj prebrali o razlogih, zakaj so nas napadli. Napadli nas so, ker smo bili tam. Deset let smo bombardirali Irak. Na Bližnjem vzhodu smo leta in leta. (…) Ne razumemo iracionalnosti politike na Bližnjem vzhodu.«
Giuliani baje slišal prvič
Nato pa na sceno stopi Giuliani: »To je res neverjetna izjava. (…) Da smo krivi za napad (9/11), ker smo napadli Irak; Tega še nikoli nisem slišal, a sem slišal že nekaj precej absurdnih razlag za enajsti september.«
Kje je bil Giuliani zadnjih šest let? A nič ne bere? Gleda samo Fox?
Za konec še od Paula zahteva, naj prekliče svojo izjavo in pove, da tega ni resno mislil. Za piko na i pa republikanska horda le še orgazmično zaploska. Gledališče absurda v vsej svoji bednosti!
Premiki k državni TV
Pero je močnejše od meča, pravi stari pregovor, ki potrjuje, da je jezik tudi neke vrste orožje. Kdor lahko manipulira z jezikom, ima v rokah nesluteno moč, saj je jezik odraz misli in hkrati tudi medij, ki posameznikove misli najpogosteje posredno nagovarja.
S spremembami v jeziku lahko spreminjamo tudi dojemanje sveta, kar je vsekakor zelo zapeljiv cilj tistih, ki hočejo le eno – oblast.
Prefinjeni premiki v smeri državne TV?
Tako bi lahko sklepali ob naslednjem zapisu:
Javna televizija očitno več ne nosi imena Slovenija, ampak se je prelevila v TV Slovenije, torej v televizijo države Slovenije oz. z drugimi besedami v državno televizijo. Naj se Grims, vlada in programski svet televizije še tako sprenevedajo – ostaja le eno vprašanje: Ali je tak zapis podzavestna posledica sprememb na RTV-ju ali pa je instrument za premik v dojemanju dejstva, da se RTV SLO spreminja v državno televizijo? Preenostavno bi bilo namreč reči, da gre le za napako.