Ohladitev je prišla prepozno …
… da bi ohladila razgrete glave na debati o pokrajinah, ki se je na poziv ljutomerskega župana odvila v ponedeljek.
V Večeru so posredovali zanimivo izjavo:
Zadnji je spregovoril Tihomir Babič s Cvena pri Ljutomeru, ki je ob navedbi zgodovinskih dejstev izpostavil, da je Prlekija del Štajerske, za dosego svojih zahtev pa bi moral Ljutomer po njegovem mnenju zapreti železnico in tako prepričati vlado, da mnenje, ki ga bodo oblikovali, tudi upošteva.
Če občinski svet izrazi strinjanje z vladnim predlogom, a zahteva le spremembno imena pokrajine, bodo tudi v tem primeru zaprli železniško progo? Lahko po zgledu okoljevarstvenikov pričakujemo na tire priklenjene ležeče aktiviste? Kaj se bo zgodilo, če bo na prvem vlaku čez Muro strojevodja Prekmurec? Raje v štajerski pokrajinski svet v Maribor pošljemo recimo tri predstavnike dežele na desni strani Mure ali jih je bolje poslati trinajst v Mursko Soboto? Zakaj se pomisleki o preglasovanju ne pojavljajo pri predlogu o priključitvi veliki štajerski pokrajini? Zakaj želja o ponovni vzpostavitvi avstro-ogrske (spodnje-) štajerske pokrajine, če je ravno to zgodovinsko dejstvo največ pripomoglo k slabi prepoznavnosti Prlekije?
Kjer ima Haider prav, ima prav
Koroški deželni glavar Jörg Haider v teh dneh ponovno izkorišča pozornost, ki mu jo namenjajo avstrijski in slovenski mediji. Povod za razburkanje ozračja v avstrijskem političnem prostoru je bil nov predlog postavitve dvojezičnih krajevnih napisov, ki ga je sestavil kancler Alfred Gusenbauer. Ta predvideva postavitev novih 163 slovensko-nemških topografskih napisov, a vsebuje tudi velike pravne napake.
V tisto, ki dosegi njegovih političnih ciljev najbolj koristi, se je zapičil tudi Haider. Kanclerjevemu predlogu namreč očita, da ne vsebuje odstotkovne meje slovenskega prebivalstva, ki bi v določenem kraju bila prag za postavitev dvojezičnih napisov. Tako je v Gusenbauerjev seznam vključen kraj Dellach (slovenskega imena nisem našel), ki ima le 6,1 % slovenskega prebivalstva. Če bi Haider naštel še ostale pomanjkljivosti predloga, bi postal pravi borec za pravice slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Ker vemo, da to nikoli ne bo, si poglejmo raje napake, ki jih vsebuje zloglasni predlog:
- Kot sem omenil, predlog ne vsebuje praga, ki bi omogočil postavitev dvojezičnih krajevnih napisov.
- Ker ne vsebuje tega določila, Gusenbauer v zadnjih dneh žonglira s kraji na seznamu. Na koncu jih je zmeraj 163, le ključ, po katerem so izbrani, ni znan nikomur.
- Ker predlog ne vsebuje določenega praga, so mesta na seznamu predmet političnega prekupčevanja, saj je prišlo na dan, da je Gusenbauer nekaterim mestom obljubil finančno pomoč, če sprejmejo dvojezične napise. Po drugi strani pa je mnoga mesta s socialdemokratskim vodstvom, ki niso hotela biti na seznamu, enostavno s seznama zbrisal in jih zamenjal z drugimi.
- S seznama je mogoče razbrati, da je meja (sicer z izjemami kot prej omenjeni Dellach) za postavitev dvojezične topografije pri 15 %, vendar v predlogu ni nikjer izrecno zapisana. Tudi če bi bila, ne bi bila v skladu z odločbo avstrijskega ustavnega sodišča, ki je leta 2001 odločilo, da je po sedmem členu avstrijske državne pogodbe ta meja pri 10 %.
- Gusenbauerjev predlog zakona ukinja t. i. odprtostno klavzulo, ki bi omogočila postavitve dodatnih dvojezičnih napisov v primeru, da bi v določenem kraju delež slovenskega prebivalstva presegel določeni prag.
- Ker predlog ne določa 10-odstotnega praga (drug sploh ni možen), je zato protipraven in protiustaven in pod nobenim pogojem ne bi mogel prestati ustavne presoje, četudi bi se z njim strinjali predstavniki slovenske manjšine.
- Predlog ustanavlja konsenzualni odbor, to je politično telo, ki upravičuje ukinitev odprtostne klavzule in ki bo v bodoče odločalo, kje bi se postavili dodatni dvojezični krajevni napisi. Slovenski predstavniki bi v njem lahko zasedli največ eno tretjino sedežev, kar praktično onemogoči kakršnokoli politični dogovor, ki bi bil v prid slovenski manjšini.
Več o tej temi: Kdo vesla z Gusenbauerjem?
Prleška pokrajinska saga
Težko je dokazati, da je po jesenski zmagi na lokalnih volitvah novopečeni ljutomerski župan Franc Jurša slutil, da ga v prleški prestolnici čaka viharno županovanje. A vendar si je – z izjemo rednih gostovanj na lokalnem Radiu Maxi – kar dolgo jemal zalet za skok v lokalne politične vode. Sedaj izgleda, da upravičeno.
Prvič mu je konkreten veter v obraz zapihal šele 28. aprila, in to iz smeri, iz katere ga je večina pričakovala. Takrat je bil namreč v Večeru objavljen članek o dveh revizijskih poročilih o Jurševem direktovanju v Ljutomerčanu, Kmetijski zadrugi Ljutomer, saj naj bi po navedbah v članku drugo, za nekdanjega direktorja neugodno revizijsko poročilo o poslovanju zadruge pokazalo, da naj bi Jurša ob odhodu in tik pred županskimi volitvami priredil podatke o poslovanju Ljutomerčana in tako zavedel javnost. A to je bila zaenkrat le uvertura v županovo udejstvovanje na področju ustanavljanja pokrajin.
Potem ko je vladna služba predstavila predlog delitve Slovenije na 14 pokrajin, je Mladinski svet Ljutomer izvedel senzacionalistično akcijo z letaki in z njo opozarjal kar na prekmursko okupacijo Prlekije. In prav ta mladinski svet se je čez mesec dni, po objavi obeh revizijskih poročil, postavil v bran županu Jurši in Večerovega novinarja Miha Šoštariča javno obsodil senzacionalizma, zlorabe medija za politična obračunavanja in škodovanja ugledu in interesom Prlekije, obenem pa so predstavniki sveta Šoštariča zmerjali še z gimnazijskim maturantom in faliranim študentom. Po tej akciji so že lahko še z dodatnimi razlogi pričakovali, da bo župan Jurša uslišal tudi njihovo mater vseh želja – Prlekijo kot samostojno pokrajino. Iz lastnega loga – Jurša je v predvolilnem obdobju užival podporo ljutomerskih mladinskih organizacij – je bilo malo po ovinkih, a vseeno zelo jasno sporočeno, da se od novega župana pričakuje boj za samostojno prleško pokrajino.
V prvih šestih mesecih Jurševega županovanja v Ljutomeru je bilo lahko opaziti, da pokrajinizacija ni njegova najljubša tema, saj se je že ob nastopu mandata zatekel v take floskule, da si kot Prlek seveda želi prleško pokrajino. Pozneje o tej temi ni bilo slišati praktično nič, tudi na konkretna povpraševanja o pokrajinski problematiki (kot v primeru na Sobotainfo.com) ni odgovarjal. Tako pa je bil z dvema akcijama ljutomerskega mladinskega sveta Jurša pred debato o pokrajinski zakonodaji soočen tudi z jasnimi pričakovanji volivcev.
Njegov odziv na pokrajinski izziv je bil predstavljen na nedavni okrogli mizi na to temo. Mogoče presenetljivo, a taktično zagotovo zvito je predstavil tri na prvi pogled zelo razširjena izhodišča: samostojno pokrajino Prlekijo, Prlekijo kot del ogromne Štajerske pokrajine in Prlekijo kot del Prleško-Prekmurske pokrajine s sedežem v Ljutomeru. Ker je glavni argument za nasprotovanje Pomurski pokrajini drobljenje Prlekije, bo tudi želja o Prlekiji kot pokrajini ostala le želja, saj bi ob navedenem argumentu bila največja neumnost, če bi pokrajina Prlekija res nastala, a brez Ormoža, kjer vodilni zaenkrat ne kažejo niti najmanjšega interesa za podporo temu načrtu. Nastanek velikih pokrajin je povezan z vladajočo garnituro na državni ravni. Le v primeru, da se ustanavljanje pokrajin tako upočasni, da bo zakondaja sprejeta šele po naslednjih državnozborskih volitvah, je pričakovati večjo spremembo skupnega števila pokrajin – pa še to v primeru, da bo sestava vlade bistveno drugačna kot sedanja. Po natančnejšem pregledu vseh treh predlogov je ravno tretji najbolj presenetljiv, saj je ljutomerski župan – ob pričakovanem predlogu o spremembi imena – pokazal zobe levemu bregu Mure s predrznim, a domiselnim predlogom, da bi bil sedež novonastale pokrajine v Ljutomeru. Medtem ko v Murski Soboti že razmišljajo, kje bi uredili uradniško središče pokrajine, je Jurša tako vladno službo kot svoje občane zasipal s tremi predlogi, med katerimi zagotovo najbolj računa ugoditvi v javnosti najmanj pričakovanemu, da bo pomurski pokrajinski sedež v prleški prestolnici.
Nekdo je ugnal lokalni kmetski lobi?!
Nekje lani jeseni, tik pred lokalnimi volitvami, je v naši krajevni skupnosti dobesedno odjeknila novica, da namerava Telekom prav pri nas postaviti novo bazno centralo, ki bi – napnite ušesa! – omogočila, da bi se po vsej skupnosti izgradilo optično omrežje. Prvi uporabniki bi se na optiko lahko priklopili že letos aprila. Do sem vse lepo in prav.
Volitve se končajo, predsednik Krajevne skupnosti Cven, v Občini Ljutomer, ki je to omrežje obljubil, po volitvah dobi nov mandat, malo pred novim letom se že podpisujejo za izgradnjo omrežja potrebne predpogodbe. Večina, ki se zavedamo, kaj optično omrežje pomeni, smo podpisali, da dovolimo dela na svojih zemljiščih – razen seveda nekaterih, ki so podpis pogodbe zavrnili z argumenti tipa: »Po moji zemli se že nede nič delalo!« Telekom dogajanje sicer opazuje in zaradi pomanjkanja celotne dokumentacije, ki jo v večini predstavljajo prav omenjene predpogodbe, zagrozi, da se bo umaknil iz projekta.
V celotni zgodbi je vrhu krajevne skupnosti očitati dve napaki. Nesporno je, da prednosti optičnega omrežja niso bile nikjer predstavljene. Še posebej to velja za vasi Mota in Krapje, kjer zaradi preobremenjenosti omrežja ni bil možen niti ADSL-dostop do interneta. Še večja napaka pa je po mojem mnenju bila, da krajevna skupnost z občino ni izdala dekreta, da se bo tako omrežje pač izgradilo (kot je bila praksa pri izgradnji kanalizacije). Tak postopek bi bil seveda malo nasilen, a praktičen, še posebej zaradi tega, ker nihče z optiko ne bo imel stroškov.
Zgodbe še ni konec
Od tukaj naprej se zgodba bere skoraj kot kaka hollywoodska limonada. Včeraj je namreč v vsa gospodinjstva prispel dopis, iz katerega je poleg standardnih informacij (finance za vaške kapele, privezovanje psov, ulična razsvetljava, srečanje starejših krajanov) posredovano tudi:
»Glede izgradnje nove telefonske centrale na Cvenu, ki jo bo zgradilo podjetje Telekom Slovenije, d. d., vas obveščamo, da je projekt za telekomunikacijsko omrežje v izdelavi in bo končan v avgustu. (…) V mesecu septembru bodo začeli z gradbenimi deli na omrežju in jih končali v letošnjem letu. V zadnjem kvartalu letošnjega leta bodo pričeli z montažo optičnih kablov na Cvenu in nadaljevali v letu 2008 na Krapju in Moti.«
Kdo je bíl in dobil bitko z mlini na veter, ne vem. Zasluži si vse čestitke. Osebno v tej zgodbi še pričakujem some ups and downs; upati je le, da se limonada ne bo prevesila v burlesko in da bom jeseni že priklopljen na optično omrežje.
Če pa bo kdo kdaj vprašal, če bomo sedaj, ko imamo optiko, lahko ceneje kupovali očala, se mu bom le prijazno nasmehnil in mu razložil, kako je na stvari.
SPEKTAKULARNO: Greenpeace proti nemški mornarici (video)
Pred dobro uro je Greenpeace z dvema gumijastima čolnoma zaplul v prepovedane vode pred obalo Heiligendamma, kjer poteka vrh G-8. Sledil je pravi filmski prizor, v katerem je nemška mornarica le s težavo zaustavila aktiviste, ki naj bi debatirajočim voditeljem hoteli izročiti peticijo o varovanju okolja.
Klikni za posnetek!