Arctic Monkeys at Glasto
Enajst delov koncerta Arctic Monkeys s petka, 22. junija, na slovitem festivalu Glastonbury znova potrjuje priročnost in priljubljenost portala YouTube. Hit it!
Škoda, ker je na dele nerodno razrezan. Ampak bo za preživeti.
Finance, ojej!
Na tem naslovu časnik Finance ponuja seznam lokalov, kjer bralci ob pijači lahko prelistamo njihov dnevnik. Vendar je na delu seznama bila storjena huda napaka.Da, občutljivi smo. Da, poznavanje zemljepisa je dobrodošlo.
Nočemo Maca!
V berlinski mestni četrti Kreuzberg je najavitev prihoda ameriškega prehrambenega velikana povzročila pravo kampanjo proti McDonaldsu. Restavracija bo že 41. v Berlinu, 1277. v Nemčiji.
Kreuzberg je prav posebna mestna četrt v Berlinu. Medtem ko je bil okraj z berlinskim zidom obdan kar s treh strani in se je v njem izoblikovala posebna subkultura, je pozneje prepoznaven iz dveh razlogov: najbolj zaradi velikega števila turških priseljencev ter vsakoletnih prvomajskih uličnih pretepov t. i. Avtonomnih s policisti. Ulični boji so postali samemu sebi namen, saj ne izhajajo več iz nekega trdnega idejnega zaledja, turški način življenja pa je z majhnimi trgovinicami zaznamoval multikulturni ulični utrip in spremenil tudi prehrambene navade domačinov.
Člani ljudske iniciatice McWiderstand (sln. McUpor) so svoje aktivistične akcije (grafiti, plakati, risanje po ulicah, delavnice za otroke) usmerili predvsem v ohranjanje flaira v SO 36, kot se Kreuzberg tudi imenuje. Motijo jih nezdravo prehranjevanje, marketinško teroriziranje otrok, del restavracije bi bil tudi drive-in.
Podmladek parlamentarne stranke za!
Tema je v Berlinu tako vroča, da je dobila tudi politične razsežnosti. Na stran nasprotnikov McDonaldsa se je postavil Hans-Christian Ströbele, poslanec Zelenih v bundestagu, nasprotno stališče oa zastopa podmladek parlamentarne stranke FDP, ki je nedavno nazaj v omenjeni četrti pod geslom »Moj trebuh je moj trebuh!« (»Mein Bauch gehört mir!«; ki pa je – kako neokusno! – geslo feminističnega boja za pravice žensk do splava iz 70-ih) brezplačno razdeljeval cheeseburgerje. Mladi liberalci v ljudski iniciativi vidijo celo ogroženost svobode nasploh.
Döner über alles!
Pravzaprav je zanimivo, da protestniki vidijo nevarnost za svojo kulinarično tradicijo ravno v mestu, kjer prodajalci dönerjev nesporno prevladujejo. Svojo priložnost pa bodo v prvem McDonaldsu v tem predelu mesta nedvomno iskali tudi našopirjeni Avtonomni, ki so si že izbrali glavno točko razgrajanja ob naslednjih prvomajskih prostestih.
Adam in Eva se igrata z dinozavri
In sicer v bližini Cincinnatija v ameriški zvezni državi Ohio, kjer so pred dvema dnevoma na 5000 kvadratnih metrih površin odprli muzej, ki temelji na kreacionistični (oz. biblijski) predstavi o nastanku sveta – mnogi mediji so Creation Museum, za katerega so ustanovitelji z donacijami zbrali skoraj 25 milijonov dolarjev, hudomušno poimenovali kar disneyland za kreacioniste, saj muzeju nikakor ne gre očitati, da je nezanimiv. Prav nasprotno!
Otroci obožujejo dinozavre
Zaradi tega dejstva so investitorji morali biti precej inovativni, saj je vesolje po muzejski dogmi staro le 6000 let, zato po sedmih dnevih, v katerih je bog ustvaril ves svet, prva človeka Adam in Eva v raju živita v sožitju kar z zloglasnim tiranozavrom rexom, šesttonskim mesojedcem, za katerega je znanstveno dokazano, da je izumrl pred 65 milijoni let. Po prvem grehu pod drevesom spoznanja in po prvem umoru v zgodovini človeštva, ko Kajn umori svojega brata Abla, kar je z gibajočimi lutkami v muzeju tudi nazorno prikazano, se vesoljni oče zelo razjezi in s vesoljskim potopom kaznuje človeštvo in izbriše dinozavre. Tako bi za izumrtje dinozavrov lahko okrivili kar Noeta, ker ni zgradil dovolj velike ladje, da bi vanj poleg vseh ostalih živali stlačil še dinozavre. Je pa bog z vesoljnim potopom naredil tudi veliko dobrega: najprej je ubil vse slabe ljudi na planetu, hkrati pa so v nekaj mesecih nastale tudi take naravne znamenitosti, kot je čudoviti Grand Canyon.
Kje so praljudje?
Lansko jesen je na to vprašanje novinarju Guardiana odgovoril ustanovitelj muzeja Ken Ham: »Česa takega ni. Okostja, ki so jih našli, so lahko deformirana, bolezensko ali kako drugače. Take ljudi sem videl tudi že na ulicah New Yorka.«
Kakorkoli.
Kako hitro hodimo Slovenci?
Da ljudje v mestih živijo hitreje, ni revolucionarno odkritje. V manjših naseljih ne tekamo za avtobusom, ne mudi se nam ujeti zadnje plačane minute na parkirišču, ne tekamo čez cesto med kolono avtomobilov, ne lovimo zadnjih izdihljajev zelene luči na semaforju, ne skačemo s kolesarskih stez. Kako hitro hodijo ljudje v 32 mestih po svetu, tudi v Ljubljani, pa je izmerila sicer enostavna raziskava, katere najpomembnejši rezultat je, da dandanes ljudje v mestih hodijo za kar 10 % hitreje kot v devetdesetih.
Zagreb pred Ljubljano
Raziskovalci so merili čas na 60 čevljev (18,3 m) 35 moškim in ženskam v 32 mestih. Najhitrejši so Singapurci, ki navedeno razdaljo prešprintajo v 10,55 sekundah, sledijo prebivalci Kopenhagna in Madrida. Zadnje mesto zasedajo prebivalci Blantyreja v Malaviju, ki za dobrih 18 metrov potrebujajo trikrat več časa kot Singapurci (31.60 s).
S slovenskega vidika je zanimivo, da se je Ljubljana z rezultatom 12,76 s znašla na osemnajstem mestu med Stockholmom in Tokiom. Očitno pregovorna zavzetost slovenskega naroda in balkanski duh Zagrebčanov s to raziskavo nista potrjena, saj so prebivalci hrvaškega glavnega mesta od naših na kratke proge hitrejši za dobre pol sekunde (12,20 s).
Več.