Blazno resno o bloganju
Stvari mnogokrat rade uidejo v napačno smer. Zato najprej upam, da mi bodo pomembne obveznosti na začetku prvega junijskega tedna šle dobro od rok, da se bom potem v petek, sedaj že zloglasnega 9. junija, lahko udeležil prvega blogovskega kongresa v Sloveniji. Kar se Blogresa tiče, niti ne bi imel veliko proti, če bi tam stvari ušle tudi malo po svoje – konec koncev bomo na lovu za trendi in idejami, ki morajo nekje zadihati.
Za zamudnike: Kaj? Kdaj? Kje? Blogres!
Torej: 9. 6. 2007, ves dan, Cankarjev dom: predavanja, delavnici ipd. Kotizacije za blogerje z vsaj trimesečno kilometrino ni, za ostale 50 €, brezplačne prijave do 6. 6. 2007 zbirajo tukaj.
Trenutno še ne vem, ali naj se veselim ali bojim novih oglaševalskih prijemov, s katerimi se bodo sponzorji kongresa lotili blogerske ciljne publike. Zagotovo pa se veselim predavanj, po nekajdnevnem premišljevanju pa sem se odločil za delavnico o pimpanju blogov. Sedaj mi preostane le, da se prijavim.
Vest z novo podobo
Takoj zjutraj sta me presenetili vsebinska dopolnitev in vizualna prenova zelo popularnega (nekdanjega) bloga Vest.si, ki je sedaj samo Vest. Na srečo je med zadnjimi objavami na RSS priletela tudi novica o prenovi strani; vsebine na Vesti sem večinoma bral/gledal le na RSS in na stran skoraj nisem zahajal.
Nova spletna podoba mi je všeč, je razen neposrečenega menija na vrhu strani pregledna, ponuja nekaj zelo svežih vsebin, kot je recimo Kino Vest, na prvi strani pa je tudi esej Slavoja Žižka itd.
Kaj bi spremenil?
Kot že rečeno: meni (tudi zvezdice ne pomagajo),
za povečanje obiska bi na RSS poslal le začetek/povzetek objave,
dilema, ali je Vest sploh še blog.
Slovenski svet na splet!
Najbrž je za slovensko besedo celo dobro, da je beseda že od vsega začetka pri Bogu, kot je zapisano takoj na začetku Evangelija po Janezu. Bojim se namreč, da bi jo Slovenci v navalu strahu, da nam bo jezik umrl v lastnih rokah, v mnogih primerih najraje kar odvrgli. Le kako drugače si je mogoče razlagati predapokaliptične strahove, ki jih mnogi borci za lep domač slovenski jezik širijo, ko je praviloma le na videz ogrožen njegov obstoj.
Pred leti se je kapitalizmu in pop kulturi pri širjenju sodobne lingue france pridružila fantastična iznajdba – internet oz. pristno po domače svetovni splet, ki je bil priročen izgovor za nove shizofrenične napade. Občutje ogroženosti lastnega jezika in skrbi za materni jezik ob tem pojavu ne sme presenetiti, če le spomnim na prigodo s seminarja na fakulteti, ko so študentke ob problemu, da (takrat pač) mobilni telefoni ne omogočajo pošiljanja sms-ov v pravilni slovenščini, ker ne izpišejo slovenskih znakov za šumevce, celo predlagale – v dobro lastnega jezika! – ponoven vzpon bohoričice.
Ko se je pojavil internet z milijardami besedil, so že preventivno začeli z oživljanjem slovenske pisane besede. Bilo je namreč jasno: še preden bo slovenski jezik dokončno izumrl, bo vojno za bralce s spletom izgubila knjiga. Dandanašnji več nikogar ne zanima, da je branost, merjena predvsem s knjižnično izposojo, v porastu, pomembno pa je tudi zamolčati vsakodnevno nastajanje množice slovenskih besedil, ki jih brez interneta ne bi bilo (forumi, blogi ipd.). In kje je tu povezava s knjigo?
Ljubiteljem knjig so še pred leti ekskluzivne poglede v delavnice literarnih ustvarjalcev omogočale le peščica elitnih literarnih revij (Sodobnost, Literatura itd.) in temu namenjene časopisne rubrike, danes pa spletni bralci celo sodelujejo pri nastanku e-romana Ferija Lainščka za naslovom E-junak našega časa. Na pomurskem informacijskem portalu Sobotainfo.com dele gotske novele Pontifikat redno objavlja Robert Titan Felix, v spletne vode pa se je podala tudi avstrijska nobelovka Elfriede Jelinek, ki na svoji spletni strani daje v branje prva poglavja zasebnega romana Zavist (Neid).
Koga je še strah?
Prava blogerska kriminalka
V glavnih vlogah: pet izmišljenih spletnih identitet, parfumerijski gigant in pozoren novinar-bloger.
Zgodba se začne bombastično. Tomek, oz. blogersko Technosexual.de, sredi dvajsetih, odpre svoj blog, kmalu spozna privlačno stevardeso Alino, srečujeta se, udeležujeta se juppiejevskih zabav itd. Vendar Tomku to ni bilo dovolj, spoznava še druge tehnosexualke, se z njimi druži, zato Alina sproži pravo blogersko vojno, ki je sicer na prvi pogled zanimiva, a je njen glavni in edini problem, da ni resnična. Blogerji so namreč izmišljeni in so le produkt korporacije Coty, ki je s pomočjo blogosfere na nemški trg sredi aprila hotela lansirati nov parfum Calvin Klein IN2U in ki je lastnica spletnih domen technosexual.de in technosexuell.de, kjer Tomek objavlja svoje blogerske prispevke.
Izmišljeni blogerji so se začeli vpisovati v raznorazne zbiralnike blogov, začeli so uporabljati Youtube, Myspace in Flickr, največja napaka marketinga pa je bilo preveč nasilno in v mnogih primerih brez zveze linkanje po blogih ter nagovarjanje k obisku spletne strani whatareyouin2.com, kar je padlo v oči novinarju in blogerju Alexandru Svenssonu, ki je razkrinkal identitete in s tem pravi namen – skrito reklamiranje.
Kaj pokaže raziskava?
Alina svoj blog odpre v petek, v soboto se prijavi v Technorati, v torek napiše prvo objavo, v nedeljo se registrira na Jetzt.de, v sredo na Youtube, kamor naloži osem videoposnetkov brez zvoka. Osem svojih posnetkov na Youtube pretoči na isti dan tudi Tomek, ki je začel blogati na isti dan, ko je Alina odprla svoj blog. Kmalu se pridružijo še Katharina, Joe in Mirjam. Vsi se zanimajo za tehnične novosti, so tehnosexualci – ki so tudi ciljna publika te marketinške poteze. Seveda tudi nestrpno pričakujejo nov parfum.
Joe je »in2 radijske igre« in »in2 literatura«, Alina je »in2 čokolada«, Tomek je »in2 hoditi ven« itd. Natančneje tukaj.
:Thumbs up: za nemško blogosfero
Nemški blogerji so na razkritje reagirali ogorčeno, nestrinjanja je mogoče prebrati na blogih izmišljenih identitet. Spletna kriminalka je našla pot v večje nemške medije, kot sta Focus in Spiegel. Vendar se bo saga očitno nadaljevala, saj Tomek pridno objavlja nove prispevke. Pri Cotyju najbrž upajo, da ne bo on edini, ki bo kupil nov parfum.
Nogomet(aši) za ženske
Berlinski nogometni klub Hertha na posebni spletni strani www.herthafreundin.de objavlja vsebine le za določeno publiko – za predstavnice nežnejšega spola. Temu primerna je tudi zasnova e-strani, ki na začetni strani ponuja zanimivosti iz zasebnega življenja berlinskih nogometašev, fotogalerijo z umetniškimi (beri: zgoraj brez!) fotografijami, playliste in rubriko Pravilo meseca (tokrat o pasivnem offsidu).
Predstavljeno je tudi dogajanje v backstageu, duhovit pa je tudi lepotni nasvet, kako v zimskem mrazu zaščititi kožo.
S kapitalističnim trojanskim konjem feministična pehota očitno podira še zadnje moške trdnjave.