Slovenski svet na splet!
Najbrž je za slovensko besedo celo dobro, da je beseda že od vsega začetka pri Bogu, kot je zapisano takoj na začetku Evangelija po Janezu. Bojim se namreč, da bi jo Slovenci v navalu strahu, da nam bo jezik umrl v lastnih rokah, v mnogih primerih najraje kar odvrgli. Le kako drugače si je mogoče razlagati predapokaliptične strahove, ki jih mnogi borci za lep domač slovenski jezik širijo, ko je praviloma le na videz ogrožen njegov obstoj.
Pred leti se je kapitalizmu in pop kulturi pri širjenju sodobne lingue france pridružila fantastična iznajdba – internet oz. pristno po domače svetovni splet, ki je bil priročen izgovor za nove shizofrenične napade. Občutje ogroženosti lastnega jezika in skrbi za materni jezik ob tem pojavu ne sme presenetiti, če le spomnim na prigodo s seminarja na fakulteti, ko so študentke ob problemu, da (takrat pač) mobilni telefoni ne omogočajo pošiljanja sms-ov v pravilni slovenščini, ker ne izpišejo slovenskih znakov za šumevce, celo predlagale – v dobro lastnega jezika! – ponoven vzpon bohoričice.
Ko se je pojavil internet z milijardami besedil, so že preventivno začeli z oživljanjem slovenske pisane besede. Bilo je namreč jasno: še preden bo slovenski jezik dokončno izumrl, bo vojno za bralce s spletom izgubila knjiga. Dandanašnji več nikogar ne zanima, da je branost, merjena predvsem s knjižnično izposojo, v porastu, pomembno pa je tudi zamolčati vsakodnevno nastajanje množice slovenskih besedil, ki jih brez interneta ne bi bilo (forumi, blogi ipd.). In kje je tu povezava s knjigo?
Ljubiteljem knjig so še pred leti ekskluzivne poglede v delavnice literarnih ustvarjalcev omogočale le peščica elitnih literarnih revij (Sodobnost, Literatura itd.) in temu namenjene časopisne rubrike, danes pa spletni bralci celo sodelujejo pri nastanku e-romana Ferija Lainščka za naslovom E-junak našega časa. Na pomurskem informacijskem portalu Sobotainfo.com dele gotske novele Pontifikat redno objavlja Robert Titan Felix, v spletne vode pa se je podala tudi avstrijska nobelovka Elfriede Jelinek, ki na svoji spletni strani daje v branje prva poglavja zasebnega romana Zavist (Neid).
Koga je še strah?
No Comments
Be the first to comment!