Surrend
Tako se imenuje danski aktivistično-umetniški dvojec, ki se s svojimi street art akcijami odziva na najaktualnejše politične dogodke po vsem svetu. Rdeča nit vseh akcij, poimenovanih Arts in Hotspots, je soočenje z raznimi fundamentalizmi; tako so (bili) tarča politično aktivne umetnosti obeh Dancev diktatorji od Mugabeja do Ahmadinedžada.
Za svoj največji uspeh Jan Egesborg in Pia Bertelsen najraje navedeta pesmico v angleščini, ki sta jo lansirala v Teheran Times. Vsebina pesmi pod Ahmadinedžadovo fotografijo je na prvi pogled usmerjena proti ameriškemu predsedniku Bushu, vendar se pod fotografijo iranskega predsednika v obliki akrostiha izpiše beseda S-W-I-N-E.
Egesborg je v nemškem FAZ-u akcijo razložil z besedami, da je iranski predsednik provokator številka ena, da pozna moč provokacije zelo natanko, zato je tudi na njuni listi pristal zelo visoko. Hotela naj bi mu pokazati, kakšno moč ima umetnost. Po akcijah na Poljskem, v Belorusiji in Srbiji, kjer sta s plakati izzivala strpnost Srbov v primeru Mladić (napisi: Mladić, vemo, kje se skrivaš! Vemo, kdaj seksaš!) je Surrend trenutno na pohodu po Nemčiji, kjer lepita plakate v stilu skrajne desničarske politične stranke NPD, a s popolnoma drugačnimi napisi. 
Kot je znano, se strpnost konča pri nestrpnosti. Zanimivo pri njunem udejstvovanju je, da se na ponavadi neke fundamentalistične težnje odzivata na popolnoma enak način, saj izbereta zelo skrajno obliko provokacije in se ne ozirata ne levo ne desno. Kontradiktorno je tudi delovanje skupine v primerjavi s poimenovanjem (Surrend iz glagola surrender, ki pomeni predati se). Po drugi strani pa rada poudarjata, da cilj provokacij ni provokacija sama, ampak prestaviti umetnost iz zaščitenih prostorov, kot so galerije in muzeji, na ulico ter mimoidoče stimulirati k premisleku o svetovnih političnih problemih.
Art? No art? Street art!
Med pregledom rezultatov njunih ustvarjanj opažam pomanjkanje estetskega presežka. Res je, da so domislice pogosto duhovite in drzne, a reprodukcija plakatov, ustvarjanje nalepk ter objava s pesniškega vidika katastrofalne pesmi res ni umetnost. Je kvečjemu zanimivost, izraz volje po pogumnem globalnem političnem delovanju, deloma pa bi ga lahko označili z oznako street art, ki pokriva aktivistično-umetniško delovanje na javnih površinah praviloma brez dovoljenja (lastnikov, oblasti).
Fotografiji: www.surrend.org
Nogomet(aši) za ženske
Berlinski nogometni klub Hertha na posebni spletni strani www.herthafreundin.de objavlja vsebine le za določeno publiko – za predstavnice nežnejšega spola. Temu primerna je tudi zasnova e-strani, ki na začetni strani ponuja zanimivosti iz zasebnega življenja berlinskih nogometašev, fotogalerijo z umetniškimi (beri: zgoraj brez!) fotografijami, playliste in rubriko Pravilo meseca (tokrat o pasivnem offsidu).
Predstavljeno je tudi dogajanje v backstageu, duhovit pa je tudi lepotni nasvet, kako v zimskem mrazu zaščititi kožo.
S kapitalističnim trojanskim konjem feministična pehota očitno podira še zadnje moške trdnjave.