Berlinski dandy v finančnih zagatah

Na pompozni promenadi Unter den Linden v Berlinu se je 16-letnemu mladeniču v noči s srede na četrtek moralo zgoditi nekaj usodnega. Poklapan se je odpravil v Karlsruhe, kjer mu je hrbet obrnila tudi bogata teta.

Ta začetek tedna je bil v Berlinu res slovesen. Ponovnemu odprtju restavriranega Muzeja Bode na Muzejskem otoku je v sredo sledila še najava berlinske kandidature za olimpijske igre leta 2020. Najbrž je najstnika luč žarometov tako zanesla, da je zapravil, kar je imel. Po najbrž v kaki stranski ulici prečuti noči se je odločil, da se odpravi v Karlsruhe.V Karlsruheju namreč domuje nemško Zvezno ustavno sodišče, ki je v četrtek dopoldne odbilo prošnjo Berlina za finančno pomoč, ki jo je mestno vodstvo niti ne neutemeljeno naslovilo na ustavne sodnike. Nemška ustava dovoljuje pomoč zveznim deželam v primerih, ko se le-te znajdejo v res nezavidljivih finančnih težavah. In prav tam se je znašlo glavno nemško mesto, saj si je v zadnjih 16 letih nakopalo za kar 61 milijard evrov dolgov.

Federalizem omogoča zadolževanje

Leta 1992 je Zvezno ustavno sodišče privolilo prošnji za finančno pomoč mestu Bremen. V federalistični ureditvi Nemčije na zvezne dežele je posamezna zvezna dežela popolnoma suverena pri porabljanju proračunskih sredstev. A bolj kot to je zanimivo, da za svoja ravnanja ne odgovarja, saj zadolževanje ni omejeno, v primeru prehude stiske pa se lahko obrne na ustavno sodišče, ki v najboljšem primeru ugodi finančni injekciji, ki jo prispevajo preostale dežele. V najboljšem primeru velja seveda za zapravljivko.

Na tak scenarij so se očitno zanašali tudi v Berlinu. Zvezna ali pa v tem primeru tudi mestna oblast imata praktično zvezane roke pri pobiranju davkov in preostalih finančnih sredstev, saj to finančno plat urejajo na državni ravni. Po drugi strani pa imata proste roke pri rokovanju s kupi denarja, ki je namenjen posamezni zvezni deželi. Tako se vladajoči s proračunsko-davčnimi ukrepi volivcem niti ne morejo zameriti. Zapravljanje čez mero pa tudi ni moralno sporno, saj hočejo ob velikih zadolžitvah svojim volivcem le najboljše. Sicer ni vseeno, kako je denar prerazporejen, vendar le-ta ne gre v nič. Opisano gospodarjenje pa ne more biti povšeči prebivalcem preostalih zveznih dežel, še posebej ko Zvezno ustavno sodišče dovoli t. i. finančno pomoč.

Sodišče potegnilo zasilno zavoro

Problematika je več kot očitna, in najverjetneje so ustavni sodniki prav zaradi tega zavrnili berlinsko prošnjo z obrazložitvijo, da po njihovih ocenah finančne težave niso tako resne in da jih je Berlin zmožen rešiti sam. Berlinsko vodstvo pa so na pot iz Karlsruheja pospremili tudi z nekaterimi finančnimi nasveti. Ob tako resnem položaju je razumljivo, da so predlagali prodajo stavbnih zemljišč, ki so še zmerjaj v mestni lasti in so vredna pet milijard evrov. Manj razumljiva še posebej za nemško javnost ter kulturno-intelektualne kroge pa sta nasveta, da naj uvedejo visoke šolnine na vseh treh berlinskih univerzah in da Berlin naj ne bi potreboval kar treh opernih hiš. Ti ukrepi niti približno ne bi bili dovolj, a čudi predvsem neposrednost ustavne razsodbe. Na državni ravni pa politiki že debatirajo o sprejetju zakona, ki bi omejeval zadolževanje zveznih dežel.

Koristno tudi za slovensko pokrajinsko zakonodajo

Ker je zgledovanje po nemški ustavi in tamkajšnjih zakonih v Sloveniji stalna praksa, so berlinski problemi dovolj nazoren praktičen primer, pri čem bi na Slovenskem morali biti pozorni ob nadaljnjem sprejemanju zakonov, ki urejajo delitev Slovenije na pokrajine.

Kje je Dorian Gray?

Berlinsko mestno vodstvo je prisiljeno poiskati ustrezne rešitve, ki ne bodo prijetne tudi za Berlinčane. Treba se bo tu in tam podati na zaprašeno podstrešje ter poiskati preizkušeno, a vseeno svetlečo rešitev, ki bi se Berlinu še kako podala. Ob tem stikanju med vrednimi stvarmi ne bi veljalo izpustiti priložnosti zazreti se v starajočo se sliko, ki najbrž v teh dneh dobiva gube hitreje, kot bi pričakovali. A na srečo se v preteklih 16 letih podoba ni preveč postarala.

oktober 20, 2006. Politika. No Comments.

No Comments

Be the first to comment!

Leave a Reply

Trackback URI