7.11 je 7-Eleven
O kupih denarja v športu in predvsem o tem, kako do njega priti.
Včeraj je vodstvo baseballskega moštva – lanskih prvakov tekmovanja – Chicago White Sox javnosti sporočilo, da se bo v naslednjih treh letih večina domačih tekem začela točno ob 7.11 PM. Zakaj? Ker se bo ob vsaki omembi tega časa na ekranu pojavilo ime sponzorja, ki je 7-Eleven, gromozanska trgovinska veriga. Čemu? Da bo v žep pricurljalo še več denarja – tako enim kot drugim.
Baseball je za sponzorje idealen šport. Tekma traja približno tri ure in je razdeljena na devet menjav (inningov), z reklamnima blokoma pred in po tekmi je sponzorjem v treh urah na voljo kar dvajset komercialnih prekinitev. Ob vsaki menjavi metalca se sprostijo še dodatni reklamni prostori. Ob denarju, ki se dandanes v športu vrti, se je potrebno prilagajati vsemu, kar denar prinaša. Zato je v ta namen tudi zelo prikladno štartnega metalca predstaviti še z imenom sponzorja, ki je prikaz statistike “omogočil”. Si predstavljate? Na primer: “Na sredini igrišča danes s številko osemnajst Ačimovič, igralec Al Ittihada, ki je v 70-ih nastopih za slovensko reprezentanco zadel trinajstkrat. Nazadnje je zadel pred dvema letoma proti Moldaviji v Celju, in to kar trikrat. Predstavlja vam ga Mercator, najboljši sosed.”
In tako naprej še z nasprotnikovim zveznikom, s sodniki, s potezo tekme, z rezultatom ob polčasu, po koncu tekme, recimo še v sedemdeseti minuti. Sledila bi analiza tekme z Matjažem Kekom, ki bi jo omogočil recimo Hervis itd.
Težnje po videosodniku
Košarka se je trendom trga že prilagodila. Evropska je že pred leti prešla na sistem četrtin, vključen je tudi sodniški timeout, kar skupaj omogoča zagotovljene oglasne prostore za trženje. Nogometa zaenkrat še niso razbili.
A je v nogometnem polčasu za analizo in pregled zadetkov in ostalih ključnih dogodkov vse manj časa, saj je v slabih petnajst minut potrebno stlačiti čim več takih, ki si z denarno podporo televizijski hiši obetajo tudi lasten zaslužek. Seveda bi zanje bilo še bolj mamljivo zasesti prostor znotraj tekme same. Tega se vodilni možje v nogometu zavedajo, zato predlagajo tudi elegantno rešitev z vpeljavo videosodnika, ki bi kočljive situacije na igrišču še dodatno pregledal. Vendar se za tem skriva še več. Seveda bi za pregled in odločitev videosodnik rabil nekaj časa, lakomneži upajo, da vsaj za en oglas.
Du gamla, Du fria, Du fjällhöga nord
Kako bi take posege v enovitost nogometnega doživljanja sprejeli gledalci, je pa drugo vprašanje. Med svetovnim prvenstvom v nogometu v Nemčiji sta letos obe slovenski televiziji, ki sta prenašali tekme, razbili po mojem mnenju najbolj čustven in tudi kultni moment v pripravi na samo tekmo. Takoj po obeh himnah, po petju ponosnih Švedov, motiviranih Nemcev, glasnih Angležev, na tribunah plešočih Špancev, bojevitih Mehičanov, je gledalce iz čustvene priprave grobo iztrgal nov reklamni blok.
Najbrž se televizijci ne zavedajo, da je himnični ritual pred tekmo ritual očiščenja, depragmatizacije, je vstop v kolosej – zaradi tega se gleda nogomet. A na žalost je denar pregazil še tako nedolžne namene. Kot že marsikje prej! Kot že marsikje drugje!
No Comments
Be the first to comment!