Za sladokusce: mame v klobasah?!
Nagovarja oglaševalska akcija mesnopredelovalne družbe Pivka poseben krog gurmanov? Zapis reklamnega slogana kaže tako: NJAMI, še bi mami!
O jeziku raje ne bi, predlagam pa, da naslednjič najdejo kakega brihtnega dijaka ali študenta slovenščine in mu za vejico stisnejo v žep teh pet jurjev.
Times: Slovenija ogoljufala Evropsko unijo
Današnji Times poroča (klik na članek), da je Slovenija ogoljufala EU, saj so inšpektorji ugotovili, da polovica krav, za katere je država pridobila evropske subvencije, enostavno ne obstaja. Za četrtino je preveliko tudi prikazano število koz in ovc.
Podobna zgodba se je odvila že lani, ko so španski, italijanski in grški pridelovalci oliv skupaj pridobili dve milijardi evropskega denarja preveč.
»Nisem prepričan.«
To so bile po pričanju nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja v svoji politični avtobiografiji za naslovom Odločitve. Moje življenje v politiki besede predsednika stranke SPD Franza Münteferinga v pogovoru po katastrofalnih volitvah v zvezni deželi Severno Porenje – Vestfalija, s katerimi je Müntefering Schröderju dal jasno vedeti, da se je za obstoj stranke in tudi za ohranitev lastnega obraza pred volivci najprimerneje soočiti z novim političnim ozračjem tako, da se odpravijo na predčasne volitve in odločitev prepustijo ljudem.
Na volitvah maja leta 2005 je v zvezni deželi Severno Porenje – Vestfalija, tradicionalno deželi SPD-ja, so z neverjetnim rezultatom 44,8 % zmagali predstavniki Krščansko-demokratske unije. Rezultat teh volitev pa je bil le dokončen vzvod, ki je povzročila veliko presenečenje – kancler Schröder je napovedal predčasne volitve, kar sta v pogovoru sklenila s predsednikom stranke Münteferingom in čemur je nasprotoval predsednik koalicijskih Zelenih Joschka Fischer.
Leta 2002 je v kampanji pred volitvami v bundestag Schröder obljubil, da bo ob tistem času štirimilijonsko brezposelnost do konca svojega mandata prepolovil. Skupina strokovnjakov je res pripravila obsežen paket socialnih reform. Schröder in Fischer sta bila o pravilnosti in upravičenosti teh reform tako prepričana, da sta jih vključila v t. i. paket gospodarskih reform Agenda 2010. Socialne reforme so zraven vzpostavitve nove vrste zavoda za brezposelne uvedle tudi enako obravnavo vseh brezposelnih – tistih, ki so res prijavljenih na zavodu, ter tudi tistih, ki so do takrat prejemali socialno pomoč in niso bili vključeni v statistiko brezposelnosti. Tako je uradna brezposelnost narasla nad pet milijonov, česar pa seveda opozicija in mediji niso prenesli. Ravno ko je bil medijski linč na vrhuncu, politični pritisk pa je bil tako ali tako – kar je tudi prav – zelo ovirajoč, so se zgodile lokalne volitve v Severnem Porenju – Vestfaliji.
Predčasne volitve
Na predčasnih volitvah 2005 je SPD (34,2 %) kot stranka dobila največ glasov, a sta jo kot partnerici prehiteli CDU (27,8 %) in CSU (7,4 %) s skupaj 35,7 % glasov. Tako sta kanclersko mesto in naloga sestaviti vladajočo koalicijo pripadla Angeli Merkel.
O sestavljanju koalicije bo Schröderjev pogled predstavljen v jutrišnjem Bildu, ki ta teden objavlja povzetke iz biografije nekdanjega nemškega kanclerja, ki bo jutri tudi prvič na knjižnih policah.
Slovenija deseta
Organizacija Novinarji brez meja je objavila letno poročilo o svobodi medijev. Na vrhu lestvice Finska, Islandija, Irska in Nizozemska. Slovenija je z Madžarsko, Latvijo in Portugalsko deseta, za Slovenijo se nahajajo države, kot so Belgija, Švedska, Avstrija, Kanada, Danska, Nemčija. ZDA so s Hrvaško, Botsvano in Tongom uvrščene šele na 53. mesto. Zadnja je Severna Koreja.
Rumeni so izbrali spor
Ob četrtkovem izidu politične avtobiografije Gerharda Schröderja z naslovom Odločitve je rumeni dnevnik Bild v današnji izdaji prvi objavil odlomke iz knjige in bo z začeto prakso nadaljeval do petka.
Začetek je bil povsem v rumeni maniri, saj so uredniki izbrali poglavja o Schröderjevem sporu s finančnim ministrom njegove prve vlade iz leta 1998 Oskarjem Lafontainom, ki je le nekaj mesecev po začetku sodelovanja v vladi odstopil zaradi nestrinjanja s finančno politiko tedanjega kanclerja. Medijem zelo ljub Schröder je z velikim pompom stopil tudi na svetovni politični oder: že pred začetkom vladanja je podpiral ustanovitev Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu, v prvih mesecih vladanja pa je kljub nasprotovanju leve opcije v lastni stranki SPD ter Zelenih v koaliciji obljubil nemško pomoč Natu pri bombardiranju Jugoslavije. Lafontainu, nasprotniku Natovega napada, je šlo tudi v nos Schröderjevo omejevanje t. i. ekološkega davka, ki je bil uveden zaradi zmanjšane obdavčitve plač. Ker je sam tudi hrepenel po profiliranju na svetovnopolitični sceni, je na pri Evropski centralni banki podprl zmanjšanje obresti, čimer se Schröder ni strinjal in ministra napadel tako na sestanku koalicije kot tudi v medijih. Predvsem medijskega linča Lafontaine ni prenesel, zato je marca 1999 odstopil kot finančni minister in tudi kot poslanec.
Z ramo ob rami z dušo stranke
Schröder v svoji knjigi navaja, da je bil Lafontaine hrbtenica predvolilne kampanje na volitvah 1998, predvsem je bil duša stranke in odličen retorik, ki je tako argumentativno kot s svojim zanosom in s svojo vero v povedano znal prepričati volivce. Zato je bilo Schröderju po Lafontainovem odstopu takoj jasno, da volilnega rezultata (SPD 40,9 %, Zeleni 6,7 %) rdeče-zelena koalicija ne more več ponoviti.
V luči slovenskih lokalnih volitev je relevantno, kako zelo je prisotnost politika-ikone v določeni stranki za dosego dobrega volilnega rezultata pomembna. Nenazadnje je Jankovičev uspeh v Ljubljani tudi delni dokaz za to, da neodvisni politik-ikona lahko z lahkoto premaga ne samo stranko, pač pa celo navezo strank. Razmišljanja o koncu strankokracije so seveda na mestu, in to še posebej ob lokalnih volitvah, kjer se volivci pogosteje odločajo za podporo kandidatu posamezniku kot pa strankarskemu kandidatu. Tezo tudi nazorno potrjuje ogromno število županov iz vrst Slovenske ljudske stranke, ki pa ji na državnozborskih volitvah ni manjkalo veliko, da bi ostala brez poslanskih sedežev (izid leta 2004 le 6,82 %).