V libanonskem peskovniku je vroče
Libanonski premier je danes v italijanskem dnevniku Corriere della Sera pozval mednarodno skupnost, naj pomaga pri rešitvi največjega greha libanonskih vlad od leta 2000, ko so z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov in pod pokroviteljstvom takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona Libanon zapustili zadnji izraelski vojaki. V Libanonu so bili nastanjeni ter seveda udeleženi v bojih vse od leta 1982. A ta resolucija je bila obveza tudi za libanonsko politično vodstvo, ki se je zavezalo, da bo tudi dejansko prevzelo oblast tudi v južnem delu Libanona, ki je že tedaj bil trdno v rokah islamske skupine Hezbolah.
“Cel svet naj nam pomaga, da razorožimo Hezbolah. Hezbolah je država v državi. Javna skrivnost je, da se organizacija ravna po političnih predstavah Damaska in Teherana,” so besede libanonskega premiera Fuada Siniore, ki v današnjem italijanskem časniku potrjujejo, da libanonsko vodstvo svoje naloge razorožiti Hezbolah ni opravilo.
Po incidentu ob libanonsko-izraelski meji, ko Hezbolahovi pripadniki na izraelskem ozemlju ubijejo nekaj izraelskih vojakov in zajamejo dva, se Izrael odzove silovito z napadi na jug Libanona ter na glavno mesto Bejrut, onemogočijo tudi prometne povezave. Ogromno žrtev je predvsem med civilisti. Medtem Hezbolah strelja na obmejna izraelska mesta ter na najbližje večje mesto – na obmorsko Haifo. Mednarodna javnost izraelske napade ostro obsodi, kritizirajo pa tudi zajetje izraelskih vojakov. Med kritiki so tudi predstavniki muslimanskih držav, najglasnejše kritike na račun Hezbolaha pridejo iz Egipta, Savdske Arabije in Jordanije.
Situacija v Libanonu je velik, a morda celo koristen izziv za mednarodno skupnost. Problemi so podobni kot v vsej regiji: glede na vero mešano prebivalstvo (60 % muslimanov, 40 % kristjanov), vplivi islamskih fundamentalističnih ter zahodnih režimov, velika moč milic, katerih politična krila segajo celo v parlament in v vlado (tako Hezbolah v Libanonu kot Fatah in Hamas v palestinski vladi). Enotne rešitve zaenkrat ni na vidiku: sklep Varnostnega sveta ZN so z vetom preprečili Američani, ki napovedujejo obisk državne sekretarke Riceove, generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan ostaja zvest tradiciji in zaplet le komentira ter poziva k miru. Evropska unija je pozvala k takojšnjemu premirju, Evropski Zeleni so za pogajalca med sprtimi stranmi predlagali nekdanjega nemškega zunanjega ministra Joschko Fischerja.
Libanonska kriza je priložnost, da se dolgoročno reši zaplet na Bližnjem vzhodu. S političnim pritiskom na Libanon, Sirijo, Iran, Palestino in Izrael je potrebno izsiliti premirje, da se prepreči še večja humanitarna katastrofa. Politični pritisk na ZDA bo potreben za sprejetje nove resolucije VS ZN, ki bi omogočila mednarodnim vojaškim silam v okviru Združenih narodov z vsemi pooblastili vzdrževati premirje – tudi s silo preprečevati izraelske napade ter razorožiti Hezbolah. Najnujnejša je nato ureditev (dogovor o natančnih mejah) države Palestincev v Gazi ter Zahodnem bregu, ki mora obvezno vključevati finančno podporo. Nazadnje vidim rešitev za dolgoročno rešitev bližnjevzhodnega konflikta v vključitvi Izraela v Evropsko unijo oz. Nato.