»Friški« festival

Sobota, 1. september 2007

Ekipa lokalnih računalniških navdušencev, katere član sem tudi sam, se že več tednov ubada z naslednjo idejo: V središče najmanj razvite slovenske regije postaviti računalniško in informacijsko napreden festival, ki teži k temu, da bi postal osrednji slovenski računalniški dogodek. Optimistično? Bomo videli, morda res gre eksperiment, kot sem pred časom pisal o koncertu skupine Laibach v Murski Soboti. Tisti eksperiment je uspel s presenetljivim rezultatom. Naš festival, ki ga v skrajšani obliki imenujemo kar FRiSK, pa je že teden pred pričetkom privabil pozornost domačih in vseslovenskih organizacij ter podjetij, s svojim prihodom pa ga bodo podprli tudi predstavniki ministrstev. Tako sta svojo navzočnost na festivalu že potrdila minister za razvoj in državni sekretar za informacijsko družbo, kar potrjuje osnovno tezo festivala – v sloveniji manjka tovrstni dogodek, ki bi informacijske tehnologije pokrival tako celostno, kot  ga želi pokrivati FRiSK. Vsi, ki svoj prosti čas vlagamo v to da bi ta festival delal v dobrih pogojih, se strinjamo s tem, da je ta festival dejansko novorojenček, ki bo rabil le priložnosti, da se dokaže. Priznati moramo, da Pomurje večje prepoznavnosti po tovrstnih dogodkih doslej ni imelo. Največ pozornosti so bili deležni glasbeni dogodki in pa seveda tradicionalni sejmi. Prav zato je kar nekaj (popolnoma slučajne) simbolike v tem, da se festival prične nekaj dni po zaključku kmetijskega sejma.

Mitja Podgajski

Črni madež

Torek, 14. avgust 2007

Pomursko prestolnico so v zadnjih letih preplavili gostinski lokali. Žal še ni nobene raziskave, ki bi potrdila domneve, da smo v številu gostinskih lokalov državni prvaki. Mnogim gostincem pa avgust ni naklonjen. Kadilski zakon se (na srečo) kaže v vsej svoji nemilosti, v času pisanja tega komentarja pa naj bi se lastniki nekaterih prepoznavnejših gostinskih lokalov soočali še s pritiski nasilnežev, ki bi naj od gostincev kar brez zavor zahtevali denar. Zadeve so šle celo tako daleč, da bi naj posamezni gostinci zahtevam teh nasilnežev celo ustregli, čeprav uradnih informacij o tem ne daje zaenkrat še nihče. Lastnik znanega murskosoboškega lokala je izrazil dvome v učinkovitost slovenskega pravnega sistema in se odločil, da bo zadevo uredil kar po svoje. Na nacionalni televiziji in drugih medijih smo lahko videli kakšen je bil rezultat tega. Sramoten za obe strani. Poraja se pomembno vprašanje, zakaj je zaupanje lokalnih gostincev v organe pregona tako nizko, da jih večina ureja težave kar na lastno pest. V okvir odgovornosti policije pa sodi podatek, da je na pomurskih cestah v istem obdobju lani umrlo devet ljudi, do letošnjega avgusta pa kar 19. Verjamem, da domači policisti delajo vse kar jim dopuščajo pristojnosti in upam, da so težave nekje drugje. Precej utemeljene odgovore bodo morali javnosti podati policisti, da bodo zbrisali črni madež, ki se je pojavil na njihovem delu v tem poletju.

Mitja Podgajski

Fundacija Benko

Sreda, 20. junij 2007

Tovarnar in politik Josip Benko je bil rojen v Tešanovcih. Tam je postavljen tudi njegov doprsni kip, a v mestu Murska Sobota, kjer je Benko županoval pred osemdesetimi leti, in v času svojega življenja veljal za sposobnega podjetnika ter velikosrčneža, o njem skorajda ni zapisov. Ledino je med drugim po desetletjih tišine oral dokumentarec v režiji Štefana Celeca z naslovom Uboj Josipa Benka, ki je nazorno in s pričevanju predstavil Benkovo zgodbo. Dokumentarec, ki so ga nekateri označili za enostranskega, njegovo kvaliteto pa je priznala celo RTV Slovenija, s tem, da mu je dodelila status dokumentarca meseca, je dvignil mnogo prahu. V svojem epilogu so se avtorji dokumentarca vprašali, zakaj še danes Josipa Benka ni moč najti v nobenem izmed vidnih zapisov soboškega muzeja in drugih medijev lokalne zgodovine, pa čeprav je bil najbolj znan in najvplivnejši medvojni podjetnik in župan. V letošnjem letu je zaživela Fundacija Benko, katere ustanovitelja sta bila zdaj že pokojna Benkova snaha in pa Evangeličanska cerkvena občina. Fundacija v teh dneh razpisuje Benkove štipendije za najuspešnejše učence, dijake in študente v Prekmurju. Koliko ima Benkova demistifikacija opraviti z menjavo oblasti, če sploh, mlajših generacij praviloma ne zanima. Odpiranje takih in podobnih tem, predvajanje dokumentarcev in razpravljanje pa je lahko le koristno, saj nobena informacija ni tako nevarna, kot nezapisana in nobena misel tako škodljiva, kot neizrečena. In tudi zato je pošteno, da povemo bobu bob.

Mitja Podgajski

Laibach – soboški eksperiment

Nedelja, 10. junij 2007

V pripravah pred vročico Festivala Soboški dnevi je javnost največ besed izmenjala o skupini Laibach. Gre za eksperimentalen zaključek festivala. Namreč Laibach bodo nastopili v torek, in nastopi med tednom za publiko niso najugodnejši. Glavno prizorišče, kjer bodo nastopili, zahteva mnogo publike za pravo vzdušje. Vprašanje je tudi, koliko informacij o skupini Laibach je prestopilo reko Muro, v pomurskih medijih in radijskih postajah jih skorajda ni bilo mogoče zaslediti. V Pomurju imajo priložnost nastopiti le izjemoma. Njih zadnji nastop je bil v Lendavi in sicer pred šestimi leti. Posebnost torkovega koncerta bo tudi brezplačnost, kar skupini ni v navadi. Ljubljanska publika je za nedavni koncert v Križankah plačala 27 evrov vstopnine. Skupina, ki velja za v tujini najprepoznavnejšo slovensko glasbeno skupino, doživlja doma različne sprejeme in že desetletja žanje odobravanje enih in nerazumevanje drugih - tudi politike. Tudi s tega stališča utegne biti murskosoboški nastop eksperiment. Scenarija sta vsaj dva. Nastopa v Murski Soboti bi se poleg krajanov lahko udeležila tudi zvesta publika iz celotne Slovenije in okoliških držav. To bi povečalo turistično prepoznavnost festivala, na čemer festival v prihodnosti želi graditi. Drugi scenarij pa ni tako simpatičen. Laibach so država v državi, blagovna znamka. Če takih nastopov publika ne bo nagrajevala, bomo v prihodnosti zopet deležni le tistih nizkocenovnih blagovnih znamk.

Mitja Podgajski

Ron Paul - true libertarian

Ponedeljek, 28. maj 2007

Najtreznejši kandidat v moderni zgodovini ZDA.

Fazanerija - bo Polanič pobral šila in kopita?

Nedelja, 27. maj 2007

Murskosoboškega kopališča se ne drži najboljše ime. V preteklosti prijetna oaza v mestu je danes le še spomenik, ki obratuje predvsem zaradi tega, ker v svojem okolišu nima prave alternative. To potrjujejo tudi številke. Kopališče obišče iz leta v leto manj kopalcev. Že več let je potrebno celovite obnove, o njem krožijo dvomi v kvaliteto vode ter dejstvo, da v kopališkem okolišu praktično ni nobene gostinske ponudbe. Še pred leti so se kopalci lahko hladili v senci gostišča Zvezda-Diana, danes so prepuščeni lastni nemilosti. Nizka cena kopalne vstopnice je zaenkrat verjetno edina res svetla točka murskosoboškega kopališča. V kopališču se štiričlanska družina ohladi za približno 10 evrov, za kopanje v Moravcih pa odštejejo vsaj štirikrat več. Moravske terme imajo drugo ciljno publiko in se jih z mestnimi kopališči ne da primerjati. To dokazujejo tudi cene, ki niso niti malo slovenske. Murskosobočanom pokriti plavalni bazen

Murska Sobota je edina mestna občina v Sloveniji, ki nima pokritega plavalnega bazena, čeprav so prebivalci Murske Sobote skozi leta krojili slovensko plavalno zgodovino. Potrebo po ureditvi celotne Fazanerije je zasledila murskosoboška mestna občina, ki je v lanskem letu sklenila pogodbo z družbo Stanka Polaniča Intering Holding  za ureditev Fazanerije kot turistično-športnega kompleksa, ki bi med drugim vključeval pokriti plavalni bazen, hokejsko igrišče, investitor pa bi na območju sedanje vojašnice gradil hotel. Nesporno dejstvo je, da si v Murski Soboti pokritega bazena in urejenega letnega kopališča želijo, a ne za vsako ceno. Na občini zatrjujejo, da so ob podpisu pogodbe ohranili v partnerstvu z investitorjem takšen vpliv, da bodo lahko poskrbeli, da cene kopalnih storitev ne bodo poletele v višave, čeprav bi si mnogi glede tega želeli še konkretnejšega zagotovila. Dobro prakso poznajo denimo v Mariboru, kjer je športno-plavalni center Pristan ločen od ostale turistične ponudbe v mestu. V bazenih Pristana lahko Mariborčani plavajo za nekaj več kot 5 evrov, študenti in upokojenci pa so deležni še dodatnega popusta. Bazen je tudi športni objekt

Odgovor, s katerim se operira, da je potrebno prepustiti cene ponudbi in povpraševanju, ni povsem na mestu. Čeprav nisem zagovornik posegov v trg, se mi v določenih primerih zdijo celo upravičeni, še posebej če lahko imajo konkretne ugodne posledice, kot je recimo skrb za zdravje. In mestni bazeni niso le sprostitveni objekt, temveč tudi rekreacijski ter športni objekt.

Povpraševanje po poletnem hlajenju v bazenih ni odvisno le od domačih krajanov, temveč tudi od turistov, ki jih je naših krajih čedalje več in imajo druga cenovna pričakovanja kot domačini. In prav turisti bi lahko krivuljo povpraševanja dvignili na raven, da bomo domačini ostali pred vrati, kot se to dogaja v Moravskih Toplicah. Tak primer je Portorož, kjer si tamkajšnji krajani le s težavo privoščijo kakšnega izmed užitkov, ki jih mesto ponuja. V prednosti pa so tisti podjetnejši, ki take užitke tudi ponujajo. V primeru Fazanerije bi že danes bile najbolj dobrodošle kar konkretne številke ali rešitve, saj bodo pod prste tistim, ki bodo cene določali, gledali vsi. In prej se predstavijo konkretne rešitve in odgovori javnosti, manj bo vprašanj in dilem. Slavic še vedno ne mara Polaniča

Murskosobočani so projekt Fazanerija vzeli za svojega in se tako že sprašujejo, zakaj se dela, ki bi morala potekati že letos, še ne izvajajo. Namreč kopališče je tudi v tej kopalni sezoni odprlo svoja vrata, in nič ne kaže na to, da bi investitor v bližnji prihodnosti na projektu kaj naredil. Kot piko na i pa je na zavoro pritisnil še murskosoboški mestni svet na svojem zadnjem zasedanju. Največ dvomov v projekt, čemur je sledil umik točke o Fazaneriji z dnevnega reda, je izrazil ravno bivši župan Anton Slavic, ki pa si je s tem naredil medvedjo uslugo. Vsem je jasno, da je pri gradnji potrebno ohraniti funkcionalnost Fazanerije kot rekreacijskega centra, in to ne sme biti razlog, da se ponovno odloča o stvareh, o katerih ima javnost svoja pričakovanja. V Slaviceve skrbi, da bo občina žrtvovala zeleno oazo Fazanerijo za posamezne ekonomske interese in do jo bo preplavil vrvež turistov, nekako ne morem verjeti z gotovostjo. Sicer ne dvomim v dobronamernost bivšega župana, a vendar bo v ozadju vedno obstajala dilema, ali gre morda le za nadaljevanje tradicije, ko v Murski Soboti pod Slavicevim županovanjem Polanič ni delal praktično nič.

Mnogim bi najbolj ugajalo, če bi zaradi zavlačevanja in razprav, o katerih je prejšnji mestni svet že odločil, Polanič pobral šila in kopita. Ugajalo bi tudi posameznikom v mestnem svetu, znano pa je, komu bi to najbolj škodovalo. Občane pa v vročem poletju, ki je pred nami, zanima le, kako se bodo lahko najhitreje ohladili.

Mitja Podgajski


Spletni blog Sobotainfo.com | Stik | RSS | Prijava .