Samo ge te odin čakat
ta v ravnico kraj vodej,
samo ge tan dugo gledan
kak ta voda ta tečej.

Samo ge tan kamen vržen,
šteri se mi potopij,
samo ge šče itak vüpan,
ka ta prijdeš tudi tij.

Znan ka si zdaj čisto drüga,
daleč tan si najšla mer,
tudi če zdaj zvejzde glejdaš,
te ne gene tej večer.

Štera pot je bijla krijva,
šteri zakon te je zeu,
koga čaka tvoja svila,
što je takšo srečo meu.

Tudi če si že zgibijla
se spomjne na menej,
znaj ka sigdar mo te čako
tan ge mejsec dol gemlej.

Šaš de skrijvo se potij,
proud de daleč od briga,
ena rouža de pa gnala
kak bi zrasla vö s srca.

Feri Lainšček

Mitja Podgajski

Opomba: Čeprav vidite več minusov kot plusov, sem z iPhonom zadovoljen. Namreč, tehniko sodim po naslednjih kriterijih:

1. Kako zelo vpliva na mojo mobilnost
2. Koliko več prostega časa imam zaradi določene naprave (ali mi prosti čas krajša ali podaljšuje)
3. Kako vpliva na mojo storilnost na določeno časovno enoto

Pomemben korak naprej vidim predvsem v uporabi mobilnega interneta. Verjamem, da večini ta kategorija ni tako pomembna, kar bi utegnilo biti odločilno pri odločitvi za nakup. Na Nokiji sem splet uporabljal bolj kot izjemo, ko pač drugače nisem uspel priti do interneta. iPhone v tem segmentu izstopa in osvobaja. Pa sem sprobal kar nekaj sodobnih telefonov (E90, Win CE platforme, Blackberry ̷ ;).

Plusi

• hiter, eleganten in enostaven
• kvaliteta izdelave, kompaktnost
• uporabniška izkušnja
• 8 gigabajtov prostora
• ekran je trpežen, velik, dobrega kontrasta in očem prijazen
• third party aplikacije
• iPod z vsemi svojimi lastnostmi
• odličen in dejansko uporaben brkljalnik. Nokijine Opere in operete so neprimerljivo slabše in počasnejše.
• sinhronizacija z ostalimi Apple sistemi. Z MacBookom se razumeta odlično, izmenjata si stike, koledar, zaznamke, fotografije, podcaste …
• na temeljih Unixa zgrajen sistem
• SSH, Apache, ncftp in ostala orodja in servisi
• ok baterija, ki ob prižganem Wi-Fiju in stalnemu EDGE doljemanju pošte zdrži do 2 dni. Kar je ok.
• dovoljšen in praktičen “fotoaparat”, ki za sprejemljivo fotografijo zahteva dobre svetlobne pogoje
• nalezljiva tipkovnica
• kvaliteten zvok pri telefoniranju, dobro omejevanje okoljskih zvokov
• senzorji in dodatki, ki sledijo iz njih

Minusi

• lastne video datoteke (konvertiranja filma v iphonu všečno obliko ne privoščim nikomur)
• težavni in kar pogosti ponovni zagoni, ki so največkrat posledica programske opreme iz alternativnih virov
• manjka kup uporabnih funkcij predvsem pri osnovnih funkcijah telefona (pošiljanje telefonskih številk, uporabno skupinsko pošiljanje SMS-jev, … V tem pogledu je bivši Communicator 9300i blestel.)
• med vožnjo se skorajda ne da natipkati SMS-ja (na Nokiji sem ga tipkal na slepo)
• apple te posili s svojimi slušalkami, saj je input za slušalke malo “poseben”
• neuporaben bluetooth, ki ne služi ničemer drugemu kot priklopu slušalk pa podobne krame. K sreči se lahko na telefon SSH-jam.
• nekaj težav z našimi mobilnimi operaterji (zmeden in neurejen prikaz zasedenih in nedosegljivih klicev, kjer ne veš pri čem si)
• odsotnost videoposnetkov
• word dokumente in preglednice se da brati, po njih pa se ne da iskati, kar je lahko zelo zamudno. Isto velja za spletne strani in PDF datoteke.
• dobra a v mnogih pogledih pomanjkljiva mail aplikacija. Še zmeraj pa boljša od vseh, ki sem jih naložil na Nokio.
• varnost podatkov in telefona v primeru kraje. Nokia ima v tem segmentu nekaj pametnih rešitev, kot je recimo zaklepanje telefona preko SMS sporočila v primeru kraje.
• jezi me google maps, ker vztrajno ignorira Slovenijo pri učinkoviti pokritosti
• težave s prevajanjem številk v imena, ki je sicer posledica tega, da je telefon namenjen drugemu omrežju.
• eduroam ne dela … odsotnost protokola 802.11x. To sem pogrešal že pri Communicatorju, ne vem pa, če ga podpira E90.

In še pogled naprej in moja pričakovanja:

Za razliko od mnogih uporabnikov, 3G-ja ne pogrešam, saj EDGE dela odlično. Je pa res, da sem še isti mesec moral vklopiti 100 mb paket prenosa podatkov pri Mobitelu. Je pa vredno. Upam, da bo Apple v prihodnosti v novih verzijah pozornost usmerjal predvsem v izboljšanje vmesnika za opravljanje osnovnih dejavnosti mobilnika - v telefoniranje in pošiljanje SMS sporočil. Občutek imam, da so na to najbolj pozabili. Sam MMSjev ne pogrešam, saj mi za to služi e-pošta. Pohitriti bi bilo potrebno iskanje po imeniku. Po 500 številkah je težko scrollat. V praksi mi pomaga third party programček, ki je namenjen strogo iskanju po kontaktih. Dodati je nujno potrebno boljšo manipulacijo s SMS-ji. Platformo je potrebno boljše in učinkoviteje odpreti za thirt party aplikacije. Tako si sam predstavljam razvoj iPhona, ki bi predvsem moral biti dober HW z dobrim OS-om, vse ostalo lahko narekuje skupnost. Pričakujem, da bo wi-fi v naslednjih verzijah podprl 802.11x. Ne pogrešam glasovne izbire pri klicanju, morda zato, ker zunanjega headseta še nisem priključil. Ne bi se branil integriranega GPS-a in po vzoru Nokije kamere s petimi megapiksli, ki pa bi zajemala video dovoljšen za YouTube. Tudi input za slušalke bi se lahko liberaliziral in dovolil priklop vseh zvočnikov in slušalk.

iPhone je kul in uporaben mobilnik, priporočam ga, če ga le dobite za minimalno v ZDA dobavljivo ceno. Zakaj? Tudi zato.

In še nekaj fotk (namesto screenshotov kar fotosešn):

In še kvaliteta fotoaparata iPhona:

Mitja Podgajski

Štipendijam namenjenih 187.800 evrov sredstev iz občinskega proračuna, je posebnost v slovenskem prostoru. Če primerjam – recimo mariborska občina, ki ima 6 krat več študentov, je za štipendije razpisala tretjino manj sredstev kot soboška. Pa še to je razdelila ne le med študente, temveč tudi med dijake. Tako, da je v Mariboru štipendijo prejelo 32 študentov, s fiksnim zneskom 175 evrov. Torej neprimerljivo večji Maribor ima 56 manj štipendistov, ki prejemajo povprečno 45 evrov manj kot soboški štipendisti.

In kako spodbujajo svoje najboljše študente druge občine v regiji? Mnogo študentov izraža mnenje, da zelo slabo. V nekaterih občinah študent prejme nekaj čez 20 evrov za opravljen izpit, je pa vseeno če študiraš politologijo, kjer imaš opraviti 12 izpitov ali medicino, kjer je izpitov pol manj, a je zahtevnost mnogo večja, pa še regija te čaka odprtih rok, dočim za politologa tega ne morem trditi. Vseeno je tudi če imaš povprečje ocen 6,5 ali 9,5. Take štipendije študentov ne spodbujajo, da bi se odločili za deficitarne študijske smeri, ne spodbujajo, da bi dosegali študijske uspehe in jih nasploh ne zavezujejo k ničemer. Pač dobijo od svoje občine denar, občina pa ima študente za statistiko.

Večina občin ni naklonjena ideji, da bi zbrali sredstva na enem mestu v regiji in bi potem skupno regijsko štipendijsko politiko urejali tisti, ki imajo ustrezna znanja in izkušnje. Pravijo, da predvsem iz finančnih razlogov. Še najbližje pomurski izobraževalni fundaciji in načinu, ki ga izvaja Mestna občina Murska Sobota, sta občini Moravske toplice in Grad.

Ima pa soboški način štipendiranja tudi svoje pomanjkljivosti. Še vedno ne moremo govoriti o aktivni promociji štipendijskega sklada ter o promociji uspešnih študentov in njihovih projektov. Uspešen štipendist dejansko je premalo predstavljan in promoviran v regiji, zato tudi ni pretirane konkurence po povpraševalcih za štipendijo.

Štipendija pa študente zavezuje na financerja zgolj simbolično, čeprav se štipendist obveže, da ne bo odklonil ponujene zaposlitve ob koncu študija v obdobju dvakratne dobe prejemanja štipendije. To bi v praksi pomenilo, da bi najuspešnejši študenti prejeli poleg štipendije gratis še prvo zaposlitev. Kar bi bilo dejansko odlično, saj bi taka ponudba pomagala mnogim študentom in njihovim staršem, ki se nemalokrat vprašajo: „Okej, imaš diplomo, kaj bomo pa sedaj?“.

A hudič je v detajlih. Vsak študent ima v pogodbi navedeno tudi tole: Študent je prost vseh pogodbenih obveznosti, če mu Fundacija PIF ali Mestne občina Murska Sobota v 90 dneh po prejemu pisnega obvestila o zaključku izobraževanja s strani štipendista ne zagotovi sklenitve delovnega razmerja v skladu s to pogodbo … In natanko tole se tudi zgodi v večini primerov. Mnogokrat so za to krivi študentje sami, ki ne vztrajajo pri izkoriščanju te možnosti, nekateri pa tudi špekulirajo in čakajo, da mine 90-dnevni rok, da jim ne bi bilo treba iti delat. Po drugi strani pa se občini in državi očita, da študenti ne morejo dobiti prve zaposlitve.

V pomurski izobraževalni fundaciji so tudi do tega optimistični, kljub temu, da se število štipendistov veča. Trdijo, da se bodo trudili pomagati tudi tistim najmanj deficitarnim, da izpolnijo svoje obveznosti in si po diplomi najdejo delo. Ne pozabite, da še vedno govorim zgolj o štipendijah za soboške študente.

Vedno večji interes in pozornost dobivajo tudi kadrovske štipendije, kjer podjetja aktivno povprašujejo po 185 študentih in dijakih, prijav pa ne dobijo dovolj. Predvsem tesarjev, oblikovalcev kovin, kuharjev in kovin, v tej regiji več ni mogoče dobiti. Niti za to, da bi jim dal denar za študij.

Kaj lahko tako sporočim pomurskih študentom in njihovim staršem, ki ne živijo v soboški občini in se večkrat sprašujejo zakaj v svoji občini nimajo takih pogojev? Pocukajte vaše župane in druge občinske veljake za rokav ter jim zagrozite, da boste svoje najboljše kadre preselili v Mursko Soboto.

Mitja Podgajski

Rezultati prvega kroga predsedniških volitev so pokazali, da ima Zmago Jelinčič med Pomurci zdaleč največjo podporo in bi, če karikiram, postal pomurski predsednik. Drugega in tretje uvrščenega kandidata je prehitel za kar šest odstotnih točk. Legitimna in za prvaka nacionalne stranke odlična informacija pa nam ponovno postavlja vprašanje ali so ob tem na preizkusu tudi naše vrednote. V kolikšni meri se lahko identificiramo z navijači, ki so pred tedni vdrli na nogometno tekmo in naredili svoj obračun s sodnikom? Splošno velja, da se nam pripisujeta strpnost, sožitje ter melanholičnost. Pomurje tako naznanja spremembe vsaj na področju politične retorike. Če je kot tak bil prepoznan tudi pomurski volivec, je potemtakem tudi on na preizkušnji. Bodo na prihodnjih državnozborskih volitvah politične stranke upoštevale ta rezultat? Priložnost po uporabi ostre in neposredne govorice, ki mnogokrat močno meji na populizem, brez posebnega razmisleka pa hitro izvabi strinjanje posameznika, bo vsekakor nekdo izkoristil, saj ima sedaj črno na belem, da v tej regiji prinaša rezultate. Argumenti, ki gredo hitro v uho, bodo na volitvah vedno pogosteje dobivale svoj prostor, za višanje svojih naklad jih bodo z veseljem zapisovali tudi mediji. Kar pa ni slabo, če bo dopuščena zdrava in kultivirana razprava. Predvsem na nas samih pa bo odgovornost, da pomurske prihodnosti ne bo krojila nogometna tekma.

Mitja Podgajski

Pred britanskim veleposlaništvom Appla čakajoč v tisočglavi množici …

Pa še nekaj slikovnega materiala …

Mitja Podgajski

Mitja Podgajski