Mitja Podgajski, blog

Moja izkušnja.

Opomba: Čeprav vidite več minusov kot plusov, sem z iPhonom zadovoljen. Namreč, tehniko sodim po naslednjih kriterijih:

1. Kako zelo vpliva na mojo mobilnost
2. Koliko več prostega časa imam zaradi določene naprave (ali mi prosti čas krajša ali podaljšuje)
3. Kako vpliva na mojo storilnost na določeno časovno enoto

Pomemben korak naprej vidim predvsem v uporabi mobilnega interneta. Verjamem, da večini ta kategorija ni tako pomembna, kar bi utegnilo biti odločilno pri odločitvi za nakup. Na Nokiji sem splet uporabljal bolj kot izjemo, ko pač drugače nisem uspel priti do interneta. iPhone v tem segmentu izstopa in osvobaja. Pa sem sprobal kar nekaj sodobnih telefonov (E90, Win CE platforme, Blackberry ̷ ;).

Plusi

• hiter, eleganten in enostaven
• kvaliteta izdelave, kompaktnost
• uporabniška izkušnja
• 8 gigabajtov prostora
• ekran je trpežen, velik, dobrega kontrasta in očem prijazen
• third party aplikacije
• iPod z vsemi svojimi lastnostmi
• odličen in dejansko uporaben brkljalnik. Nokijine Opere in operete so neprimerljivo slabše in počasnejše.
• sinhronizacija z ostalimi Apple sistemi. Z MacBookom se razumeta odlično, izmenjata si stike, koledar, zaznamke, fotografije, podcaste …
• na temeljih Unixa zgrajen sistem
• SSH, Apache, ncftp in ostala orodja in servisi
• ok baterija, ki ob prižganem Wi-Fiju in stalnemu EDGE doljemanju pošte zdrži do 2 dni. Kar je ok.
• dovoljšen in praktičen “fotoaparat”, ki za sprejemljivo fotografijo zahteva dobre svetlobne pogoje
• nalezljiva tipkovnica
• kvaliteten zvok pri telefoniranju, dobro omejevanje okoljskih zvokov
• senzorji in dodatki, ki sledijo iz njih

Minusi

• lastne video datoteke (konvertiranja filma v iphonu všečno obliko ne privoščim nikomur)
• težavni in kar pogosti ponovni zagoni, ki so največkrat posledica programske opreme iz alternativnih virov
• manjka kup uporabnih funkcij predvsem pri osnovnih funkcijah telefona (pošiljanje telefonskih številk, uporabno skupinsko pošiljanje SMS-jev, … V tem pogledu je bivši Communicator 9300i blestel.)
• med vožnjo se skorajda ne da natipkati SMS-ja (na Nokiji sem ga tipkal na slepo)
• apple te posili s svojimi slušalkami, saj je input za slušalke malo “poseben”
• neuporaben bluetooth, ki ne služi ničemer drugemu kot priklopu slušalk pa podobne krame. K sreči se lahko na telefon SSH-jam.
• nekaj težav z našimi mobilnimi operaterji (zmeden in neurejen prikaz zasedenih in nedosegljivih klicev, kjer ne veš pri čem si)
• odsotnost videoposnetkov
• word dokumente in preglednice se da brati, po njih pa se ne da iskati, kar je lahko zelo zamudno. Isto velja za spletne strani in PDF datoteke.
• dobra a v mnogih pogledih pomanjkljiva mail aplikacija. Še zmeraj pa boljša od vseh, ki sem jih naložil na Nokio.
• varnost podatkov in telefona v primeru kraje. Nokia ima v tem segmentu nekaj pametnih rešitev, kot je recimo zaklepanje telefona preko SMS sporočila v primeru kraje.
• jezi me google maps, ker vztrajno ignorira Slovenijo pri učinkoviti pokritosti
• težave s prevajanjem številk v imena, ki je sicer posledica tega, da je telefon namenjen drugemu omrežju.
• eduroam ne dela … odsotnost protokola 802.11x. To sem pogrešal že pri Communicatorju, ne vem pa, če ga podpira E90.

In še pogled naprej in moja pričakovanja:

Za razliko od mnogih uporabnikov, 3G-ja ne pogrešam, saj EDGE dela odlično. Je pa res, da sem še isti mesec moral vklopiti 100 mb paket prenosa podatkov pri Mobitelu. Je pa vredno. Upam, da bo Apple v prihodnosti v novih verzijah pozornost usmerjal predvsem v izboljšanje vmesnika za opravljanje osnovnih dejavnosti mobilnika - v telefoniranje in pošiljanje SMS sporočil. Občutek imam, da so na to najbolj pozabili. Sam MMSjev ne pogrešam, saj mi za to služi e-pošta. Pohitriti bi bilo potrebno iskanje po imeniku. Po 500 številkah je težko scrollat. V praksi mi pomaga third party programček, ki je namenjen strogo iskanju po kontaktih. Dodati je nujno potrebno boljšo manipulacijo s SMS-ji. Platformo je potrebno boljše in učinkoviteje odpreti za thirt party aplikacije. Tako si sam predstavljam razvoj iPhona, ki bi predvsem moral biti dober HW z dobrim OS-om, vse ostalo lahko narekuje skupnost. Pričakujem, da bo wi-fi v naslednjih verzijah podprl 802.11x. Ne pogrešam glasovne izbire pri klicanju, morda zato, ker zunanjega headseta še nisem priključil. Ne bi se branil integriranega GPS-a in po vzoru Nokije kamere s petimi megapiksli, ki pa bi zajemala video dovoljšen za YouTube. Tudi input za slušalke bi se lahko liberaliziral in dovolil priklop vseh zvočnikov in slušalk.

iPhone je kul in uporaben mobilnik, priporočam ga, če ga le dobite za minimalno v ZDA dobavljivo ceno. Zakaj? Tudi zato.

In še nekaj fotk (namesto screenshotov kar fotosešn):

In še kvaliteta fotoaparata iPhona:

London - 26. oktober - London Apple Store - predstavitev nove verzije OSX 10.5 - Leopard.

Pred britanskim veleposlaništvom Appla čakajoč v tisočglavi množici …

Pa še nekaj slikovnega materiala …

Na nedavnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje e-točk z brezžičnim dostopom, so posamezniki v regiji pokazali, da so dobro organizirani, ko gre za črpanje državnih sredstev. Tako bomo v Pomurju dobili 26 novih e-točk v skupni vrednosti skorajda pol milijona evrov. Kaj sploh pomenijo v praksi te e-točke, s katerimi se na ministrstvu radi pohvalijo? Gre za nek prostor, ki ima približno deset računalnikov. Ti so prosto dostopni za krajane, pravtako pa je voljo tudi ostala multimedijska oprema, najpomembnejši pa je brezžični priklop za splet. Poleg krajanov, bi naj korist od e-točk imeli tudi turisti. Dejstvo, da so take e-točke daleč od oči javnosti, pa botruje temu, da ob skopi promociji, računalniška oprema večkrat služi le svojim upravljalcem in nosilcem te e-točke. Posamezniki imajo pač e-točko »pod ključem« in očitno to zadostuje financerju za upravičenost projekta. Taka pa je bila tudi podoba pomurskih multimedijskih centrov, od katerih se je uspel obdržati le soboški, od preostalih dveh pa je ostal le kup zastarele računalniške opreme. Javnodostopnih točk bomo tako v Pomurju imeli skupno skorajda 50. Najbolj e-občina bo tako občina Beltinci, ki bo s 160 tisočimi evri investicij zares omrežila svoje občane. Popotnica e-točkam pa naj bo optimistična, v upanju, da bo plemenit namen Ministrstva v tej regiji udejanjen tako, kot si to regija tudi zasluži. Najbolj učinkoviti nadzorniki smo krajani sami.

Mitja Podgajski

V času lokalnih medijskih napetosti in front, ki bi jih nekateri najraje pometli pod preprogo, drugim pa se že ob mislih na njih cedijo sline, se osredotočam na tisto pozitivno, kar se dogaja v naših krajih. Pomurje je uspešno gostilo napreden računalniški festival. Otvoritelj festivala – minister dr. Turk, je svoj festivalski vtis še isti dan objavil na svojem blogu. Njegova prisotnost je priznanje organizatorjem. Minister se je pridružil pohvalam kulinarike, predvsem bograča in gibanice, ki pa sta bila tokrat pripravljena v Prekmurju. Organizatorji sicer nismo podvrženi javnim naročilom, pa vendarle bograča ni kuhal znani borec za prekmursko kulinarično blagovno znamko, temveč tisti, ki je bil ugodnejši. Spoznali smo, da je Murska Sobota že gostila računalniško prireditev leta 1984. Imenoval se je sejem Mikro Makro. Predstavilo se je veliko podjetij in je bila nedvomno pomembna prireditev v lokalnem okolju. V medijih so že takrat pisali, da najmanj razvita regija gosti napreden računalniški festival. Regija je 23 let pozneje še vedno najmanj razvita in festival računalništva in sodobnih komunikacij je napreden dogodek. Muzej med drugim obsega še računalniški del, ki je zapolnjen z zbirko eksponatov, ki so na sejmu Mikro Makro bili predstavljeni kot futuristični novodobni računalniki. In še zanimivost – večina organizatorjev festivala, ki je potekal prejšnji vikend, je rojenih ravno leta 1984.

Festival računalništva in sodobnih komunikacij bo odprl svoja vrata v petek. Mlad, ambiciozen festival, ki optimistično zre v svet. Dajemo mu priložnost, da se izkaže. Ljubitelji računalništva vemo, da računalnik ni le orodje. Je način življenja, razmišljanja, delovanja v okolju in obnašanja. Mnogi spomine o svojem prvem računalniku delijo z največjim veseljem, spremljajo razvoj in se upravičeno sprašujejo o prihodnosti. Prav zato smo s prvim Festivalom računalništva in sodobnih komunikacij pokazali simbolično navezanost na zgodovino računalništva, kjer smo muzejsko zbirko računalnikov Jožeta Rappla združili z eksponati, ki jih je odstopila Kiberpipa. Festival FRiSK ni gospodarski projekt, bil je v prvi vrsti ljubiteljski projekt, ki je v svojem razvoju ob pomoči neprofitnih organizacij prerasel samega sebe iz preprostega razloga. Podjetja, širša javnost, lokalna skupnost in predstavniki stroke so že na samem začetku priprav na festival tovrstnemu dogodku pokazali naklonjenost. Organizatorji smo se tako v času priprav na festival soočali z visokimi pričakovanji in v uresničevanje le-teh vložili ves trud.

V pomurski regiji je tak dogodek dobrodošel in dobrodošlico mu je izkazala tudi Mestna občina Murska Sobota. Vsekakor organizatorji težimo k temu, da bi dogodek v regiji promoviral informacijsko-komunikacijske tehnologije in tako po korakih pomagal k povečanju informacijske pismenosti med različnimi starostnimi skupinami, spodbujal varno rabo informacijsko-komunikacijske opreme, usmerjal mlade v znanost ter skrbel za promocijo pomurskih kadrov ter njihovih lastnih rešitev.

Informacijsko-komunikacijske tehnologije so lahko odlično orodje, ki ne le skrajša marsikatero opravilo, temveč lahko tudi prihranijo ogromno denarja, na ravni družbe pa višajo demokratičnost in manjšajo informacijsko asimetrijo. In več demokracije v družbi pomeni obenem tudi višjo kvaliteto odločanja in razumnejše odločitve. Ob večji demokratičnosti pa IKT omogoča tudi višjo individualizacijo. Posameznik, ki ima dovolj znanja ter ustrezna orodja, lahko na svetovni zemljevid postavi tudi svoje ime, svojo idejo, in zmeraj več jih ima to možnost. Različne iniciative vidijo v globalizaciji informacijske pismenosti in IKT-ja samega priložnost za odpravljanje neenakosti v družbi. IKT ne rešuje sveta, širi pa pogled in daje priložnosti, ki jih tisti nekdo v tistem nekem kraju vsekakor ne bi imel.

Ideja, postaviti IKT-dogodek v regijo z najslabšimi kazalniki razvitosti, se je mnogim zdela optimistična ali vsaj težko izvedljiva. Iskreno upam le, da bo festival v prihodnjih letih postal tradicionalen in bo uresničil svojo ambicijo – postati osrednji IKT-festival v državi, dogodek, kjer se bodo družili slovenski ljubitelji računalništva in sodobnih komunikacij na strokovni in poljudni ravni. Prekmurje pa bo s tem korak bližje temu, da ovrže stereotipne vzorce, ki jih desetletja po Mišku Kranjcu še vedno najdemo onkraj Mure.

Mitja Podgajski

Ob prenovi portala Vest, kjer avtorji pravijo, da je potrebno spoštovati vsako vest in vse ljudi, dotične avtorje nagovarjam, naj potrkajo tudi na svojo vest. Namreč, njihov portal bazira na Wordpressu, prav tako so posamezni moduli narejeni za Wordpress in so rezultat tujih žuljev in neprespanih noči. Vestovci so (hote ali nehote) odstranili vse copyrighte, ki si jih avtorji Wordpressa želijo na svojem delu.

Avtorje Vesti pa gre vseeno pohvaliti. Gre za dobro spletno skupnost, portal doživlja hiter napredek, njegove RSS-e spremljam redno. Prenova je odličen korak naprej.