Archive for the 'pomurje' Category

Namesto božičnih voščilnic vam namenjam …

Sreda, december 19th, 2007

SAMO GE TE ODIN ČAKAT

Samo ge te odin čakat
ta v ravnico kraj vodej,
samo ge tan dugo gledan
kak ta voda ta tečej.

Samo ge tan kamen vržen,
šteri se mi potopij,
samo ge šče itak vüpan,
ka ta prijdeš tudi tij.

Znan ka si zdaj čisto drüga,
daleč tan si najšla mer,
tudi če zdaj zvejzde glejdaš,
te ne gene tej večer.

Štera pot je bijla krijva,
šteri zakon te je zeu,
koga čaka tvoja svila,
što je takšo srečo meu.

Tudi če si že zgibijla
se spomjne na menej,
znaj ka sigdar mo te čako
tan ge mejsec dol gemlej.

Šaš de skrijvo se potij,
proud de daleč od briga,
ena rouža de pa gnala
kak bi zrasla vö s srca.

Feri Lainšček

Zmeda

Nedelja, december 16th, 2007

Prav nič v korist širše prepoznavnosti regije ni predlog, ki ga je po usklajevanjih vlada predlagala za poimenovanje bodoče pokrajine, ki bi naj postala Prekmursko-Prleška pokrajina. Že danes je okoli poimenovanja dežele ob reki Muri, cela zmeda. V isti sapi govorijo o prebivalcih kot o Prekmurcih in Pomurcih. Nenamerna poimenovanja pa največkrat izključujejo prebivalce desnega brega reke Mure. Ni redko, ko nekdo nagovori regijo z besedo „Pomurje“, za prebivalce pa uporabi poimenovanje „Prekmurci“, ostali prebivalci pa so potemtakem retorične žrtve. Tako Prleki v teh poimenovanjih mnogokrat izostanejo, kar opažajo tudi sami. Tudi zato so se organizirali in so tako pri poimenovanju pokrajin najbolj slišani. Po neuspešnem zavzemanju za samostojno pokrajino Prlekijo, pristajajo na vladni kompromis. Pomurska pokrajina bi tako lahko postala Prekmursko-Prleška pokrajina s sedežem v Murski Soboti, zasedanja pa bi se odvijala v Ljutomeru. Volk je pri takem poimenovanju sit, koza pa daleč od tega, da bi bila cela. Verjemem, da je večini prebivalcev še vedno najbližje „nevtralno“ Pomurje in tako poimenovanje pokrajine. Naj ostane po starem, pravijo. Predlog zapisan v pokrajinski zakonodaji je salomonska rešitev, kjer ni povsem zadovoljen nihče, pa tudi problem pomembnosti vloge se je iz Ljutomera prevesil na Radgono, bodoči člen Prlekije. Pa vendarle je radgonski župan Kampuš zopet racionalen, saj se bolj kot z imenom ukvarja z vsebino.

Mitja Podgajski

Prebiranja, Murski val, Štipendije - meščanski privilegij

Torek, november 20th, 2007

V teh dneh je 88 soboških študentov prejelo zlato štipendijo Mestne občine Murska Sobota. Povprečen znesek štipendije je 220 evrov, tisti najboljši pa bo prejemal 320 evrov mesečno. „Najboljši“ pomeni tisti najbolj priden z najvišjih povprečjem, tisti, ki študira v študijski smeri, ki je regiji najbolj potrebna in tisti, ki je že danes zelo aktiven v regiji. Če omenim, da poleg 88 občinskih, prejema več kot 500 študentov še republiško štipendijo v Mestni občini, pa lahko pavšalno zatrdim, da velika večina izmed soboških 727 študentov prejme takšno ali drugačno denarno spodbudo.

Štipendijam namenjenih 187.800 evrov sredstev iz občinskega proračuna, je posebnost v slovenskem prostoru. Če primerjam – recimo mariborska občina, ki ima 6 krat več študentov, je za štipendije razpisala tretjino manj sredstev kot soboška. Pa še to je razdelila ne le med študente, temveč tudi med dijake. Tako, da je v Mariboru štipendijo prejelo 32 študentov, s fiksnim zneskom 175 evrov. Torej neprimerljivo večji Maribor ima 56 manj štipendistov, ki prejemajo povprečno 45 evrov manj kot soboški štipendisti.

In kako spodbujajo svoje najboljše študente druge občine v regiji? Mnogo študentov izraža mnenje, da zelo slabo. V nekaterih občinah študent prejme nekaj čez 20 evrov za opravljen izpit, je pa vseeno če študiraš politologijo, kjer imaš opraviti 12 izpitov ali medicino, kjer je izpitov pol manj, a je zahtevnost mnogo večja, pa še regija te čaka odprtih rok, dočim za politologa tega ne morem trditi. Vseeno je tudi če imaš povprečje ocen 6,5 ali 9,5. Take štipendije študentov ne spodbujajo, da bi se odločili za deficitarne študijske smeri, ne spodbujajo, da bi dosegali študijske uspehe in jih nasploh ne zavezujejo k ničemer. Pač dobijo od svoje občine denar, občina pa ima študente za statistiko.

Večina občin ni naklonjena ideji, da bi zbrali sredstva na enem mestu v regiji in bi potem skupno regijsko štipendijsko politiko urejali tisti, ki imajo ustrezna znanja in izkušnje. Pravijo, da predvsem iz finančnih razlogov. Še najbližje pomurski izobraževalni fundaciji in načinu, ki ga izvaja Mestna občina Murska Sobota, sta občini Moravske toplice in Grad.

Ima pa soboški način štipendiranja tudi svoje pomanjkljivosti. Še vedno ne moremo govoriti o aktivni promociji štipendijskega sklada ter o promociji uspešnih študentov in njihovih projektov. Uspešen štipendist dejansko je premalo predstavljan in promoviran v regiji, zato tudi ni pretirane konkurence po povpraševalcih za štipendijo.

Štipendija pa študente zavezuje na financerja zgolj simbolično, čeprav se štipendist obveže, da ne bo odklonil ponujene zaposlitve ob koncu študija v obdobju dvakratne dobe prejemanja štipendije. To bi v praksi pomenilo, da bi najuspešnejši študenti prejeli poleg štipendije gratis še prvo zaposlitev. Kar bi bilo dejansko odlično, saj bi taka ponudba pomagala mnogim študentom in njihovim staršem, ki se nemalokrat vprašajo: „Okej, imaš diplomo, kaj bomo pa sedaj?“.

A hudič je v detajlih. Vsak študent ima v pogodbi navedeno tudi tole: Študent je prost vseh pogodbenih obveznosti, če mu Fundacija PIF ali Mestne občina Murska Sobota v 90 dneh po prejemu pisnega obvestila o zaključku izobraževanja s strani štipendista ne zagotovi sklenitve delovnega razmerja v skladu s to pogodbo … In natanko tole se tudi zgodi v večini primerov. Mnogokrat so za to krivi študentje sami, ki ne vztrajajo pri izkoriščanju te možnosti, nekateri pa tudi špekulirajo in čakajo, da mine 90-dnevni rok, da jim ne bi bilo treba iti delat. Po drugi strani pa se občini in državi očita, da študenti ne morejo dobiti prve zaposlitve.

V pomurski izobraževalni fundaciji so tudi do tega optimistični, kljub temu, da se število štipendistov veča. Trdijo, da se bodo trudili pomagati tudi tistim najmanj deficitarnim, da izpolnijo svoje obveznosti in si po diplomi najdejo delo. Ne pozabite, da še vedno govorim zgolj o štipendijah za soboške študente.

Vedno večji interes in pozornost dobivajo tudi kadrovske štipendije, kjer podjetja aktivno povprašujejo po 185 študentih in dijakih, prijav pa ne dobijo dovolj. Predvsem tesarjev, oblikovalcev kovin, kuharjev in kovin, v tej regiji več ni mogoče dobiti. Niti za to, da bi jim dal denar za študij.

Kaj lahko tako sporočim pomurskih študentom in njihovim staršem, ki ne živijo v soboški občini in se večkrat sprašujejo zakaj v svoji občini nimajo takih pogojev? Pocukajte vaše župane in druge občinske veljake za rokav ter jim zagrozite, da boste svoje najboljše kadre preselili v Mursko Soboto.

Mitja Podgajski

Pomurski volivec

Četrtek, november 15th, 2007

Pomurski volivec

Rezultati prvega kroga predsedniških volitev so pokazali, da ima Zmago Jelinčič med Pomurci zdaleč največjo podporo in bi, če karikiram, postal pomurski predsednik. Drugega in tretje uvrščenega kandidata je prehitel za kar šest odstotnih točk. Legitimna in za prvaka nacionalne stranke odlična informacija pa nam ponovno postavlja vprašanje ali so ob tem na preizkusu tudi naše vrednote. V kolikšni meri se lahko identificiramo z navijači, ki so pred tedni vdrli na nogometno tekmo in naredili svoj obračun s sodnikom? Splošno velja, da se nam pripisujeta strpnost, sožitje ter melanholičnost. Pomurje tako naznanja spremembe vsaj na področju politične retorike. Če je kot tak bil prepoznan tudi pomurski volivec, je potemtakem tudi on na preizkušnji. Bodo na prihodnjih državnozborskih volitvah politične stranke upoštevale ta rezultat? Priložnost po uporabi ostre in neposredne govorice, ki mnogokrat močno meji na populizem, brez posebnega razmisleka pa hitro izvabi strinjanje posameznika, bo vsekakor nekdo izkoristil, saj ima sedaj črno na belem, da v tej regiji prinaša rezultate. Argumenti, ki gredo hitro v uho, bodo na volitvah vedno pogosteje dobivale svoj prostor, za višanje svojih naklad jih bodo z veseljem zapisovali tudi mediji. Kar pa ni slabo, če bo dopuščena zdrava in kultivirana razprava. Predvsem na nas samih pa bo odgovornost, da pomurske prihodnosti ne bo krojila nogometna tekma.

Mitja Podgajski

Pod ključem (neobjavljeno)

Sobota, oktober 20th, 2007

Na nedavnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje e-točk z brezžičnim dostopom, so posamezniki v regiji pokazali, da so dobro organizirani, ko gre za črpanje državnih sredstev. Tako bomo v Pomurju dobili 26 novih e-točk v skupni vrednosti skorajda pol milijona evrov. Kaj sploh pomenijo v praksi te e-točke, s katerimi se na ministrstvu radi pohvalijo? Gre za nek prostor, ki ima približno deset računalnikov. Ti so prosto dostopni za krajane, pravtako pa je voljo tudi ostala multimedijska oprema, najpomembnejši pa je brezžični priklop za splet. Poleg krajanov, bi naj korist od e-točk imeli tudi turisti. Dejstvo, da so take e-točke daleč od oči javnosti, pa botruje temu, da ob skopi promociji, računalniška oprema večkrat služi le svojim upravljalcem in nosilcem te e-točke. Posamezniki imajo pač e-točko »pod ključem« in očitno to zadostuje financerju za upravičenost projekta. Taka pa je bila tudi podoba pomurskih multimedijskih centrov, od katerih se je uspel obdržati le soboški, od preostalih dveh pa je ostal le kup zastarele računalniške opreme. Javnodostopnih točk bomo tako v Pomurju imeli skupno skorajda 50. Najbolj e-občina bo tako občina Beltinci, ki bo s 160 tisočimi evri investicij zares omrežila svoje občane. Popotnica e-točkam pa naj bo optimistična, v upanju, da bo plemenit namen Ministrstva v tej regiji udejanjen tako, kot si to regija tudi zasluži. Najbolj učinkoviti nadzorniki smo krajani sami.

 

Mitja Podgajski

Boj titanov

Sreda, oktober 10th, 2007

Pomurci doslej od rojakov, ki so bili voljeni ali imenovani na pomembnejše funkcije v Ljubljani, nismo imeli posebne koristi. Nič drugače ni z državnim svetom, kjer imamo svojega regijskega predstavnika. Ta z ustavo vsiljen nebodigatreba, že zaradi odmaknjenosti od oči javnosti, ne daje vtisa, da bi kaj pomenil. Virantov predlog, da bi državni svet preprosto kar ukinili, je naletel le na ugoden odziv javnosti. Državni svetniki so v praksi lobisti, kaj konkretneje pa težko izbori posameznik med štiridesetimi svetniki. Pa še način volitev je kar se da nedemokratičen. Namreč, o lokalnih predstavnikih ne odloča ljudstvo neposredno, temveč elektorji znotraj posameznih lokalnih skupnosti, ki pa glasujejo tajno. Vemo pa, da znotraj lokalnih skupnosti težko najdemo kakšen zametek demokracije. Ob bližajočih se volitvah v državni svet pa v Pomurju poteka boj titanov, kot ga še nismo imeli. Matematik in bivši direktor Triglava Rudi Cipot s podporo SDS in novopečeni diplomant Marjan Maučec s podporo SLS bijeta do nedavnega še tiho bitko za stolček v državnem svetu. Upoševaje domnevne očitke, bi lahko bilo kandidatoma skupno to, da sta z denarjem odprla marsikatera vrata. O legitimiteti tega bo menda v obeh primerih odločalo sodišče. Morda je še najpametnejšo potezo potegnil soboški LDS, ki vsaj na sibolični ravni poskuša na šahovnico postaviti svojega kandidata, ki pa bi lahko tudi odločilno vplival na volilni rezultat.

Mitja Podgajski


Spletni blog Sobotainfo.com | Stik | RSS | Prijava .