Mitja Podgajski, blog

V senci medijskega dogajanja vedno najdemo najbolj zanimive stvari. In prav tako je dogajanje v beltinškem občinskem svetu. Stari-novi župan Kerman je na volitvah premagal mnogo glasnejšega »ljudskega« Maučeca, čeprav so mnogi napovedovali obratno. In prav Maučec je danes s podporo večine svetnikov županu v občinskem svetu močna opozicija. Svetniki imajo seveda legitimno pravico in dolžnost braniti interes svojih volivcev. Tako kljubujejo županovemu predlogu proračuna s svojim predlogom, odbore in delovna telesa občinske uprave pa so sprejeli komaj prejšnji mesec. Naj omenim, da ima večina slovenskih občin proračun že zdavnaj pod kapo, Beltinci pa ga bodo z nekaj sreče sprejeli pred poletjem. In kaj bi lahko botrovalo konfliktom? Občinski svet lahko s preglasovanji in sooblikovanjem proračuna odločno vpliva na to, katere stvari bo župan realiziral in katere bodo ostale zgolj pri obljubah. Krajani pa bi težje verjeli županu, ki bi se po koncu mandata zaradi neizpolnjenih obljub skliceval na občinski svet. Na koncu pa bodo kratko v vsej tej zmešnjavi potegnili le Beltinčarji, saj tekmovalnost med občinskim svetom in županom niti malo ne pripomore k čimhitrejši izgradnji kanalizacije in k prenovi beltinškega vrtca. Mediji pa le zasledujejo potek zgodb, komentarji so v novinarstvu postali nezaželena oblika. Praviloma beremo le vesti z zapletenimi povzetki občinskih postopkov, iz katerih pa se javnost ne razume dovolj, da bi si ustvarila mnenje.

Mitja Podgajski

Skoraj 70 milijonov evrov razvojnih sredstev si bodo pomurske občine razdelile za projekte v letih 2007 do 2013. Da je definicija regionalnega razvoja za večino županov to, koliko sredstev bo dobila posamezna občina, je bilo dokazano na zadnji seji sveta regije, kjer so sprejeli sklep, da bo polovica vseh sredstev razdeljena glede na število prebivalstva, polovica pa bo upoštevala indeks razvojne ogroženosti, čeprav je mnenje razvojnih agencij in vladnih služb drugačno. Posledica tega je zmanjšanje deleža regijskih sredstev za mestno občino in povečanje za nekatere ostale občine. Težava pa se pojavi v tem, da je mnogo regijskih projektov odvisnih predvsem od financiranja mestne občine. Sredstva za regijske organizacije in projekte pa že danes predstavljajo problem, na katerega se premalo opozarja. Visoki šoli v Rakičanu primanjkuje denarja. Podobno kot pri zgodbi soboške knjižnice, so mnogi pomurski župani ostali pri obljubah in tako breme financiranja ostaja na občinskem proračunu in iznajdljivosti regijskega središča. Mnogi menijo, da bodo pred projekti, ki regiji dejansko prinašajo razvoj, prednost dobili projekti za ozkimi vrtički posameznih občin, kot so izgradnje lokalnih cest in mrliških vežic. Ne razumem, kdo bo prevzel odgovornost nad posledičnim onemogočanjem izvedbe nekaterih večjih regijskih projektov, v naboru katerih so tudi izgradnja inovacijskega centra, mnoge izobraževalne ustanove in pa sodobni razvojni projekti. »Zaplankanost ne vodi do svetovljanstva in prav zaplankanost je glaven problem manj razvitih regij, kjer je večina pač taka.« Avtorici izjave sem obljubil, da je ne bom podpisal.

Na kaj vas najprej spomni država Makedonija? Z etiketo Balkana, najverjetneje na vse prej kot na sodobno državo, atraktivno za tuje investitorje. Motite se. Vsaki drugi teden država Makedonija oglašuje svoj investicijski potencial v ugledni reviji The Economist. Celostranski barvni oglas prilagam v blogu. Ste vedeli, da je bila Makedonija prva država na svetu, ki je imela brezžični internet po celotni državi … in to že v letu 2005? Država, ki je kandidatka za vstop v Nato in EU pokaže svoje mišice z ugodno davčno zakonodajo, velikim trgom, poceni delovno silo, nizko inflacijo in “excellent infrastructure - Wi-Fi country”. Macedonia je le za nekaj odstotkov večja od Slovenije, upoštevaje površino ter število prebivalcev.

A Dozen Good Reasons to Invest in Macedonia

1. Market Access - Duty-free access to a market of over 650 million people including the EU, Eastern and South European markets and Turkey
2. Good Strategic Position – At the crossroads of Europe with major pan-European transportation corridors intersecting the country; Corridor 10 (North-South) and Corridor 8 (East-West)
3. Low Costs – One of the most cost competitive locations in Europe with average monthly gross salaries of approximately 380 Euro
4. Low Taxes – Corporate Income Tax rate moving down from 15% to 12% in 2007 and 10% in 2008; a ten year tax holiday is available in special Free Economic Zones
5. Great People – A young (45% under 30), loyal, and educated workforce available (unemployment rate of 37%) with a strong work ethic and excellent industrial relations record
6. Stable Democracy – A stable political and economic climate within a multi-party parliamentary democratic system and with official EU Candidate Country status
7. FDI a Top Priority – A new Government elected in July 2006 whose top priority is the attraction of more Foreign Direct Investment (FDI) to Macedonia; open door to two young and dynamic special Cabinet Ministers whose sole responsibility is the attraction of FDI
8. Negotiable Financial Incentives – An attractive package of support incentives can be negotiated on a case by case basis
9. Good Infrastructure – Excellent telecommunications system (100% digital), extensive WiFi coverage, motorway standard roads connecting main cities, plentiful supply of power, 10 international airlines serving the capital Skopje
10. Responsive University System – Universities willing to collaborate with incoming investors in finding ways to meet skills needs
11. Excellent Linguistic Skills – The major Balkan languages understood in Macedonia with English (widely spoken), French and German being compulsory at primary and secondary level of education
12. Good Living Environment – Highly attractive living and working conditions with good houses, apartments, hotels and restaurants available at very competitive rates

In Slovenija? Pa Pomurje? S katerim argumentacijskim orožjem razpolagamo mi, da bi privabili investitorje? Z nekaterimi slabo pripravljenimi promocijskimi materiali, prihajajočo avtocesto, in argumentom lokacije med štirimi prestolnicami …

Podpiram idejo, da bi iz pomurskih razvojnih sredstev med drugim izgradili brezžični internet (Wi-Max) po celotnem Pomurju. Možnosti za izvedbo so, vendar odločajo zaenkrat še župani. Primer Makedonije dokazuje, da je investicija pravilna in atraktivna. In zgolj informacijska avtocesta (poleg tiste iz asfalta) omogoča enake možnosti, decentralizacijo in regijsko celovitost. Prej kot za razvojne projekte, pa se župani odločajo za projekte, ki so zaprti za vrtički posameznih občin. Bo tudi v prihodnjih letih namesto informacijske avtoceste za Pomurce regijski razvoj predstavljala prenova vaških mrliških vežic?

Si predstavljate: omizje - Janša, Bajuk, Pahor in Kacin … in pogovor na isto temo?

Če “resni analitiki” predstavljajo pomanjkljivosti v regionalnem razvojnem programu, saj ta naj ne bi ločil projektov na državne ter regijske, pa Vestnikov puščični kolegij še leto dni po imenovanjih ne loči med regionalnim razvojnim svetom in svetom regije. Primer ni osamljen.

Iz današnje številke: “Simon je začel zbirati majice s pasjimi motivi … “

_{p.s. Vestnik je lokalni pomurski tednik.}

Naj bo tokrat popotnica v razmišljanje videoposnetek. Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je obiskal najstarejšo Pomurko. Po načrtovanem obisku 105-letnice z lendavskega konca se je pojavila še 106-letna Rakičanka. Pa je obiskal kar obe. Ob tej priložnosti (ali pa nemara obratno) je njegov alter ego - mislec, pisec knjig in predsednik Gibanja za pravičnost in razvoj Janez D., obiskal enega pomurskih nakupovalnih centrov, kjer je po vzoru komercialnih potez tujih pisateljev podpisoval svojo knjigo. Čeprav se je dogodek odvijal v prostorih knjigarne, ki domuje v nakupovalnem centru, je bil za predsednikom zgolj transparent z logotipom nakupovalnega centra.

Pa sem oddrvel pogledat in malce drugače zaznamovat dogodek. Formalnosti so tako ali tako spremljali mediji, tudi naš. Podpisovanje knjige je potekalo v prostorih knjigarne v nakupovalnem centeru. Množice so čakale pred njenimi vrati, ob koncu vrste čakajočih na podpis pa je obkoljen z varnostniki sedel Janez D. in simpatično poklonil nasmeh in stisk roke sleherniku, ki je prišel do njega. Zadovoljnih obrazov in iskrene sreče prisotnih ni moč zanikati. Po svoj izvod knjige in podpis bivšega voditelja so prišli tudi nekateri njegovi strankarski kolegi. Na podpis je bilo potrebno čakati nekaj več kot pol ure.

Vse lepo in prav, vendar pa … a se da še bolj preseči meje razuma? Predsednik države podpisuje svoji knjigi v nakupovalnem centru! Knjigi, ki bi naj vsaj idejno prezirali potrošništvo in zagovarjali duhovnost in se zavzemali za zavedanje slehernika. Predsedniku bi pripisal vsaj načelnost, če bi knjigo predstavil v murskosoboški knjižnici, kamor dogodek in knjiga tudi spadata. Pa tudi založba, ki je knjigi predsednika Drnovška izdala, ima v mestu dve poslovalnici in bi se lahko hitro izognila očitkom.

Čeprav je v očeh prisotnih dogodek pomenil vse dobro in smo se na popoldansko obrt predsednika državljani že navadili, saj v njegove dobre namene ne dvomimo, lahko po drugi strani namignem, da so predsednikovi varnostniki in drugi spremljevalci na račun davkoplačevalcev delali promocijo posledično (ali nalašč?) izbranemu nakupovalnemu centru. Vprašanje je le, kdo bo (še) komu izstavil račun in kdo ga bo plačal.

Storjeno pa je bilo še eno dobro delo, saj je s tem nakupovalni center popravil napake ne preveč posrečenega oglaševanja in storil prvi korak k temu, da si razbije etiketi elitizma in neljudskosti, ki si ju je pridobil že ob otvoritvi. Popularen predsednik je za to lahko odlično orodje.