Mitja Podgajski, blog

SAMO GE TE ODIN ČAKAT

Samo ge te odin čakat
ta v ravnico kraj vodej,
samo ge tan dugo gledan
kak ta voda ta tečej.

Samo ge tan kamen vržen,
šteri se mi potopij,
samo ge šče itak vüpan,
ka ta prijdeš tudi tij.

Znan ka si zdaj čisto drüga,
daleč tan si najšla mer,
tudi če zdaj zvejzde glejdaš,
te ne gene tej večer.

Štera pot je bijla krijva,
šteri zakon te je zeu,
koga čaka tvoja svila,
što je takšo srečo meu.

Tudi če si že zgibijla
se spomjne na menej,
znaj ka sigdar mo te čako
tan ge mejsec dol gemlej.

Šaš de skrijvo se potij,
proud de daleč od briga,
ena rouža de pa gnala
kak bi zrasla vö s srca.

Feri Lainšček

Kako kulturni smo prebivalci regije, ki bo v Murski Soboti gostila evropsko prestolnico kulture? Bralci prospekta ob Dnevu odprtih vrat slovenske kulture, lahko ugotovijo, da Pomurja ni na slovenskem kulturnem zemljevidu. Nobena izmed pomurskih kulturnih organizacij ni posredovala svojih programov ministrstvu, da bi ga to uvrstilo v prospekt, ki je objavljen tudi v osrednjih dnevnih časopisih v državi. Organizacijam se ne da očitati, da nič ne delajo, izgleda le, kot da bi zavestno nasprotovali promociji svojih programov. V praksi to pomeni, da predstavniki posameznih kulturnih ustanov niso utegnili poslati elektronske pošte uredniku prospekta, da bi jih vključil v program. Tri minute njihovega dragocenega časa bi Pomurje postavilo na kulturni zemljevid Slovenije. Tako je bilo tudi v lanskem letu in tudi takrat jasno povabilo naletelo na gluha ušesa. Kulturne ustanove so mnogokrat financirane z denarjem davkoplačevalcev. V tem primeru organizacije izpadejo kot lenobe, ki se očitno ne zavedajo, kako pomembno je, da izkoristijo vse informacijske kanale do širše javnosti. Sprašujem se, kakšno vlogo bodo sposobna ta vodstva odigrati leta 2012, ko bodo morala prevzeti določene odgovornosti ne le na pomurskem, temveč na evropskem prostoru? Kultura pač niso delovna mesta v muzejih in galerijah, niti ne le zidovi, temveč ljudje in programi.

Mitja Podgajski

Naj bo trg imenovan kar Trg kulture, je bila mnenja soboška komisija za poimenovanje ulic in trgov, ko je po večkratnem zasedanju končno županu in mestnemu svetu podala predlog za poimenovanje novega soboškega trga na Kocljevi ulici. Postopek za poimenovanje je kar okoren in staromoden in v Soboti se že več let ni odločalo o novih imenih, čeprav bi si nemalo ulic zaslužilo tudi kakšno preimenovanje. Trgi in ulice so se v svoji zgodovini poimenovali na več načinov. “Svojo” ulico so tako večkrat prejeli posamezniki, ki so skozi zgodovino v mestu, regiji ali nemara celo državi pustili pomembnejši pečat. Tako obeležje pa pripada tudi posameznim zgodovinskim dogodkom, po katerih so poimenovane ulice in znan soboški trg – Trg zmage. Tako je za trg na Kocljevi v neštetih možnostih poimenovanj po zemljepisnih, stvarnih in še kakšnih imenih, vseeno obveljal predlog Trg kulture, ki bi naj izražal neko svežino in pogled v prihodnost, kar je sprejemljiva argumentacija in obenem še kompromisna rešitev. Na račun tega poimenovanja, so tako brez obeležja ostali predlogi kot so Trg Matije Slaviča, Trg Jožefa Benka, Trg mladih, Trg Murske republike … Ti bodo v prihodnosti še dobili priložnost za svoje obeležje. Trg kulture pa ima svojo pomanjkljivost.V kolikor bodo svetniki tak predlog sprejeli, je vseeno vprašanje kako kulturen bo Trg kulture, ki že danes gosti vsebine, ki jih s kulturo ne moremo dati na isti imenovalec.

Mitja Podgajski

Rejč, lahko v prekmurskem narečju pomeni stvar, lahko pa tudi beseda. In izmenjavi le-te ali in kot pravijo “javnemu polilogu”, dajejo prostor sociolog Alojz Kavaš, filozof Ciril Grah, nekdanji direktor knjižnice Jože Vogrinec ter Stojan Habjanič, ekolog in gradbenik. Nekaj že pripravljenih in prihodnjih zapisov, ki se dotikajo filozofskih in nasploh humanističnih tem, želijo avtorji zapisati v nastajajoči reviji Modrore(j)čje. Beseda modrore(j)čje, kot pravijo, je panonsko ime za filozofijo in utemeljuje kulturno bivanje Sobote in pokrajine nasploh. Avtorji so na nedavni javni predstavitvi svojih smelih načrtov debatirali o prihodnji podobi revije. Ob skromnem pozivu širše javnosti k udeležbi, je sporočilo k obisku motiviralo le pet posameznikov, ki smo z nekaj sreče slučajno izvedeli za dogodek. Modrore(j)čje z vizijo v svoji podobi želi združevati kulturne inštitucije kot panonski časopis, pa na police čitalnic ne hiti s pretirano hitrostjo. Razvijati se želi skozi debato o pripravljenih temah, naslednje srečanje bo v sredo 21. novembra v soboški knjižnici, kjer se bodo dotaknili tudi dejstva, da bo Murska Sobota evropska prestolnica kulture. Čeprav je udejanjenje revije vsaj na prvi pogled še vprašljivo, pa so pobudniki glede nekaterih stvari že trdno odločeni. Distancirati se želijo od politike, revijo pa bodo sfinancirali tudi sami, če in ko bo to potrebno.

Mitja Podgajski

V kolikor bo mariborska kandidatura za evropsko kulturno prestolnico v letu 2012 potrjena tudi na najvišjih evropskih organih odločanja, še prej pa v slovenski vladi, je lahko zgodba o uspehu tudi Murska Sobota, ki je Mariboru partnersko mesto. V praksi to pomeni, da bo v Soboto v prihodnjih letih priteklo nekaj milijonov evrov evropskega denarja, mestu pa bo zaupana odgovornost nad izvedbo dela projekta. Ustvarjalci projekta se komaj začnejo konkretneje pogovarjati o samih financah, že pa je znano, da bi se naj  izvedla ena večja investicija. V igri je multikulturni center, pri katerem si je zaenkrat težko predstavljati za kaj sploh gre in kje bi naj bil, bolj realna pa bi lahko bila rekonkstrukcija soboške kino dvorane, ki že desetletje kazi duri v zeleno oazo mesta – v mestni park. Upam pa, da bo iniciativo nad gradnjo komercialnih kinov prevzel kak zasebnik in to čimprej, bivša kinodvarana pa naj dobi podobo multifunkcijske (tudi gledališke) dvorane, kjer bi tako lahko s pomočjo evropskih sredstev mesto dobilo še to nujno mestotvorno stavbo. Drugi del sredstev je namenjen v izvedbo konkretnih aktivnosti in kulturnih programov. Gre za investicije v ljudi, ki imajo več zagovornikov, kot investicije v zidove. Kulturni zagon zagon je lahko odličen vzvod za turistični in pa predvsem gospodarski zagon, če bomo dobro izkoriščali dane priložnosti. Le upamo pa lahko, da se bo kulturna prestolnica dotaknila tudi meščanov in grajevrednega stanja kulture, ne pa zgolj izvajalcev programov in investicij. 

Mitja PODGAJSKI

Koliko Pomurci sploh poznamo Art center, ki deluje v obmejnem Središču?  Je kulturni in umetniški center za mlade, multimedijski center kulturnega ministrstva in nekdaj zelo obetaven projekt, v katerega je bilo vloženih na stotisoče evrov evropskih in razvojnih sredstev.  Za nami pa je nova sodna obravnava v sporu med moravsko in šalovsko občino ter društvom Onej, ki ima v zavodu Art center svoj delež in programsko vodi organizacijo.  Občini imata s prostori druge načrte kot društvo. Vodstvu društvba Onej je potrebno priznati, da je v Art center pripeljalo mnogo sredstev in vanj vložilo dosti dela svojih članov. Vložena sredstva pa danes ne pomenijo kaj dosti, saj je občina prebivalce Art centra v preteklem letu postavila na cesto. Ni pa vse tako nedolžno. Gre za iste prebivalce, ki jim je že pred leti bilo očitano slabo gospodarjenje s prostori. Med načinom dela občine in društva pa obstaja v tem primeru pomembna razlika. Občina deluje zelo formalno, kar je dokazala pri nepopustljivi deložaciji, kjer so s plašnicami na očeh izgnali prebivalce svoje stavbe. Dočim vodstvo Art centra deluje precej po domače. O društvu imajo mešano mnenje tudi programsko podobne organizacije v regiji. Morda tudi zato, ker jih poznajo bolj, kot le preko formalnih  dopisov in birokracije. Vedo koliko je v Art centru dejansko kulturno-umetniškega in kako blizu resnice so očitki občin. Nemalo očitkov, ostrih besed in denarja je prelitih v primeru Art centra in nič ne kaže na to, da bi zgodba kmalu dobila svoj epilog. Saj tam kjer je dim, je tudi ogenj.