Archive for the 'Ekonomija' Category

Bioplinarna

Petek, september 21st, 2007

Ko od izvoljenih vodij ne moremo priklicati jasnih odgovorov in jasnega pogleda v prihodnost, potem se nam zgodi to, kar se je zgodilo v primeru mlajtinške bioplinarne. Moravskotopliški župan, sicer zagovornik projekta Oaza zdravja, v času pisanja tega komentarja še vedno ni izrazil podpore eni ali drugi strani, čeprav so občinski svetniki že dali objektu v Mlajtincih svoj blagoslov. Zgodba spominja na mnogo večjo, tisto v zvezi z gradnjo elektrarn na reki Muri. Tudi tam se voljeni predstavniki lokalnih prebivalcev ­– župani ter svetniki – izogibajo javnim opredelitvam. Danes vse skupaj izgleda kot pingpong med investitorjem, ki je med drugim eden izmed občinskih svetnikov, in Termami. Vendarle pa kresanje mnenj lahko služi za skupno dobro. Skoraj retorično vprašanje je, ali je načrtovana bioplinarna tujek sredi turističnega okoliša, ali pa so kar terme nemara tujek sredi kmetijskih površin. Izjava, ki smo jo lahko zasledili v polemikah, povzemajo pa jo nekateri nasprotniki gradnje bioplinarne, je, da bo mlajtinška bioplinarna največja v Sloveniji. Res presenetljiv podatek, a vendarle ne pozabimo, da so v Sloveniji le tri bioplinarne, medtem ko jih je v naši severni sosedi več kot 300, v Nemčiji pa kar 4000. Tokrat so ekološka gibanja kar hitro našla skupni jezik z gospodarstvom, ko je slednje zasledilo ekologijo kot odlično orodje za dosego svojega cilja.

Fazanerija - bo Polanič pobral šila in kopita?

Nedelja, maj 27th, 2007

Murskosoboškega kopališča se ne drži najboljše ime. V preteklosti prijetna oaza v mestu je danes le še spomenik, ki obratuje predvsem zaradi tega, ker v svojem okolišu nima prave alternative. To potrjujejo tudi številke. Kopališče obišče iz leta v leto manj kopalcev. Že več let je potrebno celovite obnove, o njem krožijo dvomi v kvaliteto vode ter dejstvo, da v kopališkem okolišu praktično ni nobene gostinske ponudbe. Še pred leti so se kopalci lahko hladili v senci gostišča Zvezda-Diana, danes so prepuščeni lastni nemilosti. Nizka cena kopalne vstopnice je zaenkrat verjetno edina res svetla točka murskosoboškega kopališča. V kopališču se štiričlanska družina ohladi za približno 10 evrov, za kopanje v Moravcih pa odštejejo vsaj štirikrat več. Moravske terme imajo drugo ciljno publiko in se jih z mestnimi kopališči ne da primerjati. To dokazujejo tudi cene, ki niso niti malo slovenske. Murskosobočanom pokriti plavalni bazen

Murska Sobota je edina mestna občina v Sloveniji, ki nima pokritega plavalnega bazena, čeprav so prebivalci Murske Sobote skozi leta krojili slovensko plavalno zgodovino. Potrebo po ureditvi celotne Fazanerije je zasledila murskosoboška mestna občina, ki je v lanskem letu sklenila pogodbo z družbo Stanka Polaniča Intering Holding  za ureditev Fazanerije kot turistično-športnega kompleksa, ki bi med drugim vključeval pokriti plavalni bazen, hokejsko igrišče, investitor pa bi na območju sedanje vojašnice gradil hotel. Nesporno dejstvo je, da si v Murski Soboti pokritega bazena in urejenega letnega kopališča želijo, a ne za vsako ceno. Na občini zatrjujejo, da so ob podpisu pogodbe ohranili v partnerstvu z investitorjem takšen vpliv, da bodo lahko poskrbeli, da cene kopalnih storitev ne bodo poletele v višave, čeprav bi si mnogi glede tega želeli še konkretnejšega zagotovila. Dobro prakso poznajo denimo v Mariboru, kjer je športno-plavalni center Pristan ločen od ostale turistične ponudbe v mestu. V bazenih Pristana lahko Mariborčani plavajo za nekaj več kot 5 evrov, študenti in upokojenci pa so deležni še dodatnega popusta. Bazen je tudi športni objekt

Odgovor, s katerim se operira, da je potrebno prepustiti cene ponudbi in povpraševanju, ni povsem na mestu. Čeprav nisem zagovornik posegov v trg, se mi v določenih primerih zdijo celo upravičeni, še posebej če lahko imajo konkretne ugodne posledice, kot je recimo skrb za zdravje. In mestni bazeni niso le sprostitveni objekt, temveč tudi rekreacijski ter športni objekt.

Povpraševanje po poletnem hlajenju v bazenih ni odvisno le od domačih krajanov, temveč tudi od turistov, ki jih je naših krajih čedalje več in imajo druga cenovna pričakovanja kot domačini. In prav turisti bi lahko krivuljo povpraševanja dvignili na raven, da bomo domačini ostali pred vrati, kot se to dogaja v Moravskih Toplicah. Tak primer je Portorož, kjer si tamkajšnji krajani le s težavo privoščijo kakšnega izmed užitkov, ki jih mesto ponuja. V prednosti pa so tisti podjetnejši, ki take užitke tudi ponujajo. V primeru Fazanerije bi že danes bile najbolj dobrodošle kar konkretne številke ali rešitve, saj bodo pod prste tistim, ki bodo cene določali, gledali vsi. In prej se predstavijo konkretne rešitve in odgovori javnosti, manj bo vprašanj in dilem. Slavic še vedno ne mara Polaniča

Murskosobočani so projekt Fazanerija vzeli za svojega in se tako že sprašujejo, zakaj se dela, ki bi morala potekati že letos, še ne izvajajo. Namreč kopališče je tudi v tej kopalni sezoni odprlo svoja vrata, in nič ne kaže na to, da bi investitor v bližnji prihodnosti na projektu kaj naredil. Kot piko na i pa je na zavoro pritisnil še murskosoboški mestni svet na svojem zadnjem zasedanju. Največ dvomov v projekt, čemur je sledil umik točke o Fazaneriji z dnevnega reda, je izrazil ravno bivši župan Anton Slavic, ki pa si je s tem naredil medvedjo uslugo. Vsem je jasno, da je pri gradnji potrebno ohraniti funkcionalnost Fazanerije kot rekreacijskega centra, in to ne sme biti razlog, da se ponovno odloča o stvareh, o katerih ima javnost svoja pričakovanja. V Slaviceve skrbi, da bo občina žrtvovala zeleno oazo Fazanerijo za posamezne ekonomske interese in do jo bo preplavil vrvež turistov, nekako ne morem verjeti z gotovostjo. Sicer ne dvomim v dobronamernost bivšega župana, a vendar bo v ozadju vedno obstajala dilema, ali gre morda le za nadaljevanje tradicije, ko v Murski Soboti pod Slavicevim županovanjem Polanič ni delal praktično nič.

Mnogim bi najbolj ugajalo, če bi zaradi zavlačevanja in razprav, o katerih je prejšnji mestni svet že odločil, Polanič pobral šila in kopita. Ugajalo bi tudi posameznikom v mestnem svetu, znano pa je, komu bi to najbolj škodovalo. Občane pa v vročem poletju, ki je pred nami, zanima le, kako se bodo lahko najhitreje ohladili.

Mitja Podgajski

Najbogatejša Pomurca

Petek, marec 16th, 2007

V marcu je mnogo medijske pozornosti požela objava seznama stotih najbogatejših Slovencev po mnenju uredništva ene izmed slovenskih revij. Tudi Pomurci imamo na tej lestvici svoja predstavnika. Čeprav štejemo prebivalci dežele ob Muri več kot šest odstotkov slovenskih državljanov, pa na lestvici najbogatejših premoremo zgolj dva odstotka. Kar je glede na merljive kazalce razvitosti regije razumljivo. Najvišje, na 21. mestu, kotira znan podjetnik Stanko Polanič težak 21,7 milijonov evrov premoženja, na 65. mestu pa je javnosti manj znan Vlado Karoly, ki s svojim podjetjem GMT oskrbuje mnoge pomurske voznike. Seznam najbogatejših je tudi v pomurski javnosti sprožil vrsto komentarjev, med njimi pa so prevladovali tisti negativni. Kar me ne preseneča, saj gredo z roko v roki z izsledki sveže mednarodne raziskave GEM, ki pod taktirko delovne skupine dr. Miroslava Rebernika med drugim ugotavlja, da je Slovenija na področju kulturnih in družbenih norm v odnosu do podjetništva na predzadnjem mestu izmed 37 držav. Slabši odnos do podjetništva in uspehov, ki jih z lastnimi napori dosežejo posamezniki, ima le še Urugvaj. Za ruralna ali medijsko manj zastopana področja znotraj države, pa bi bili kazalci verjetno še občutneje slabši. Vsaka podjetniška aktivnost je povezana s tveganjem in sprejemanjem odločitev, del javnosti pa si zapomni vse prej kot to, da je pred dnevi nagrado Gospodarske zbornice za izjemne gospodarske in podjetniške uspehe prejel Pomurec Branko Kurbus in se tako postavil ob bok največjim slovenskim gospodarstvenikom. Tudi to, koliko delavcev ti podjetniki zaposlujejo in koliko vlagajo nazaj v okolje, mnogim ni mar.

Makedonija, prva Wi-Fi država na svetu!

Sobota, marec 3rd, 2007

Na kaj vas najprej spomni država Makedonija? Z etiketo Balkana, najverjetneje na vse prej kot na sodobno državo, atraktivno za tuje investitorje. Motite se. Vsaki drugi teden država Makedonija oglašuje svoj investicijski potencial v ugledni reviji The Economist. Celostranski barvni oglas prilagam v blogu. Ste vedeli, da je bila Makedonija prva država na svetu, ki je imela brezžični internet po celotni državi … in to že v letu 2005? Država, ki je kandidatka za vstop v Nato in EU pokaže svoje mišice z ugodno davčno zakonodajo, velikim trgom, poceni delovno silo, nizko inflacijo in “excellent infrastructure - Wi-Fi country”. Macedonia je le za nekaj odstotkov večja od Slovenije, upoštevaje površino ter število prebivalcev. Macedonia Wi-Fi

A Dozen Good Reasons to Invest in Macedonia

  1. Market Access - Duty-free access to a market of over 650 million people including the EU, Eastern and South European markets and Turkey
  2. Good Strategic Position – At the crossroads of Europe with major pan-European transportation corridors intersecting the country; Corridor 10 (North-South) and Corridor 8 (East-West)
  3. Low Costs – One of the most cost competitive locations in Europe with average monthly gross salaries of approximately 380 Euro
  4. Low Taxes – Corporate Income Tax rate moving down from 15% to 12% in 2007 and 10% in 2008; a ten year tax holiday is available in special Free Economic Zones
  5. Great People – A young (45% under 30), loyal, and educated workforce available (unemployment rate of 37%) with a strong work ethic and excellent industrial relations record
  6. Stable Democracy – A stable political and economic climate within a multi-party parliamentary democratic system and with official EU Candidate Country status
  7. FDI a Top Priority – A new Government elected in July 2006 whose top priority is the attraction of more Foreign Direct Investment (FDI) to Macedonia; open door to two young and dynamic special Cabinet Ministers whose sole responsibility is the attraction of FDI
  8. Negotiable Financial Incentives – An attractive package of support incentives can be negotiated on a case by case basis
  9. Good Infrastructure – Excellent telecommunications system (100% digital), extensive WiFi coverage, motorway standard roads connecting main cities, plentiful supply of power, 10 international airlines serving the capital Skopje
  10. Responsive University System – Universities willing to collaborate with incoming investors in finding ways to meet skills needs
  11. Excellent Linguistic Skills – The major Balkan languages understood in Macedonia with English (widely spoken), French and German being compulsory at primary and secondary level of education
  12. Good Living Environment – Highly attractive living and working conditions with good houses, apartments, hotels and restaurants available at very competitive rates

In Slovenija? Pa Pomurje? S katerim argumentacijskim orožjem razpolagamo mi, da bi privabili investitorje? Z nekaterimi slabo pripravljenimi promocijskimi materiali, prihajajočo avtocesto, in argumentom lokacije med štirimi prestolnicami …

Podpiram idejo, da bi iz pomurskih razvojnih sredstev med drugim izgradili brezžični internet (Wi-Max) po celotnem Pomurju. Možnosti za izvedbo so, vendar odločajo zaenkrat še župani. Primer Makedonije dokazuje, da je investicija pravilna in atraktivna. In zgolj informacijska avtocesta (poleg tiste iz asfalta) omogoča enake možnosti, decentralizacijo in regijsko celovitost. Prej kot za razvojne projekte, pa se župani odločajo za projekte, ki so zaprti za vrtički posameznih občin. Bo tudi v prihodnjih letih namesto informacijske avtoceste za Pomurce regijski razvoj predstavljala prenova vaških mrliških vežic?

Indija

Petek, februar 9th, 2007

India the Superpower? Think again!

Zanimivo branje finančnega portala medija CNN.


Spletni blog Sobotainfo.com | Stik | RSS | Prijava .