Mitja Podgajski, blog

SAMO GE TE ODIN ČAKAT

Samo ge te odin čakat
ta v ravnico kraj vodej,
samo ge tan dugo gledan
kak ta voda ta tečej.

Samo ge tan kamen vržen,
šteri se mi potopij,
samo ge šče itak vüpan,
ka ta prijdeš tudi tij.

Znan ka si zdaj čisto drüga,
daleč tan si najšla mer,
tudi če zdaj zvejzde glejdaš,
te ne gene tej večer.

Štera pot je bijla krijva,
šteri zakon te je zeu,
koga čaka tvoja svila,
što je takšo srečo meu.

Tudi če si že zgibijla
se spomjne na menej,
znaj ka sigdar mo te čako
tan ge mejsec dol gemlej.

Šaš de skrijvo se potij,
proud de daleč od briga,
ena rouža de pa gnala
kak bi zrasla vö s srca.

Feri Lainšček

Prav nič v korist širše prepoznavnosti regije ni predlog, ki ga je po usklajevanjih vlada predlagala za poimenovanje bodoče pokrajine, ki bi naj postala Prekmursko-Prleška pokrajina. Že danes je okoli poimenovanja dežele ob reki Muri, cela zmeda. V isti sapi govorijo o prebivalcih kot o Prekmurcih in Pomurcih. Nenamerna poimenovanja pa največkrat izključujejo prebivalce desnega brega reke Mure. Ni redko, ko nekdo nagovori regijo z besedo „Pomurje“, za prebivalce pa uporabi poimenovanje „Prekmurci“, ostali prebivalci pa so potemtakem retorične žrtve. Tako Prleki v teh poimenovanjih mnogokrat izostanejo, kar opažajo tudi sami. Tudi zato so se organizirali in so tako pri poimenovanju pokrajin najbolj slišani. Po neuspešnem zavzemanju za samostojno pokrajino Prlekijo, pristajajo na vladni kompromis. Pomurska pokrajina bi tako lahko postala Prekmursko-Prleška pokrajina s sedežem v Murski Soboti, zasedanja pa bi se odvijala v Ljutomeru. Volk je pri takem poimenovanju sit, koza pa daleč od tega, da bi bila cela. Verjemem, da je večini prebivalcev še vedno najbližje „nevtralno“ Pomurje in tako poimenovanje pokrajine. Naj ostane po starem, pravijo. Predlog zapisan v pokrajinski zakonodaji je salomonska rešitev, kjer ni povsem zadovoljen nihče, pa tudi problem pomembnosti vloge se je iz Ljutomera prevesil na Radgono, bodoči člen Prlekije. Pa vendarle je radgonski župan Kampuš zopet racionalen, saj se bolj kot z imenom ukvarja z vsebino.

Mitja Podgajski

Moja izkušnja.

Opomba: Čeprav vidite več minusov kot plusov, sem z iPhonom zadovoljen. Namreč, tehniko sodim po naslednjih kriterijih:

1. Kako zelo vpliva na mojo mobilnost
2. Koliko več prostega časa imam zaradi določene naprave (ali mi prosti čas krajša ali podaljšuje)
3. Kako vpliva na mojo storilnost na določeno časovno enoto

Pomemben korak naprej vidim predvsem v uporabi mobilnega interneta. Verjamem, da večini ta kategorija ni tako pomembna, kar bi utegnilo biti odločilno pri odločitvi za nakup. Na Nokiji sem splet uporabljal bolj kot izjemo, ko pač drugače nisem uspel priti do interneta. iPhone v tem segmentu izstopa in osvobaja. Pa sem sprobal kar nekaj sodobnih telefonov (E90, Win CE platforme, Blackberry ̷ ;).

Plusi

• hiter, eleganten in enostaven
• kvaliteta izdelave, kompaktnost
• uporabniška izkušnja
• 8 gigabajtov prostora
• ekran je trpežen, velik, dobrega kontrasta in očem prijazen
• third party aplikacije
• iPod z vsemi svojimi lastnostmi
• odličen in dejansko uporaben brkljalnik. Nokijine Opere in operete so neprimerljivo slabše in počasnejše.
• sinhronizacija z ostalimi Apple sistemi. Z MacBookom se razumeta odlično, izmenjata si stike, koledar, zaznamke, fotografije, podcaste …
• na temeljih Unixa zgrajen sistem
• SSH, Apache, ncftp in ostala orodja in servisi
• ok baterija, ki ob prižganem Wi-Fiju in stalnemu EDGE doljemanju pošte zdrži do 2 dni. Kar je ok.
• dovoljšen in praktičen “fotoaparat”, ki za sprejemljivo fotografijo zahteva dobre svetlobne pogoje
• nalezljiva tipkovnica
• kvaliteten zvok pri telefoniranju, dobro omejevanje okoljskih zvokov
• senzorji in dodatki, ki sledijo iz njih

Minusi

• lastne video datoteke (konvertiranja filma v iphonu všečno obliko ne privoščim nikomur)
• težavni in kar pogosti ponovni zagoni, ki so največkrat posledica programske opreme iz alternativnih virov
• manjka kup uporabnih funkcij predvsem pri osnovnih funkcijah telefona (pošiljanje telefonskih številk, uporabno skupinsko pošiljanje SMS-jev, … V tem pogledu je bivši Communicator 9300i blestel.)
• med vožnjo se skorajda ne da natipkati SMS-ja (na Nokiji sem ga tipkal na slepo)
• apple te posili s svojimi slušalkami, saj je input za slušalke malo “poseben”
• neuporaben bluetooth, ki ne služi ničemer drugemu kot priklopu slušalk pa podobne krame. K sreči se lahko na telefon SSH-jam.
• nekaj težav z našimi mobilnimi operaterji (zmeden in neurejen prikaz zasedenih in nedosegljivih klicev, kjer ne veš pri čem si)
• odsotnost videoposnetkov
• word dokumente in preglednice se da brati, po njih pa se ne da iskati, kar je lahko zelo zamudno. Isto velja za spletne strani in PDF datoteke.
• dobra a v mnogih pogledih pomanjkljiva mail aplikacija. Še zmeraj pa boljša od vseh, ki sem jih naložil na Nokio.
• varnost podatkov in telefona v primeru kraje. Nokia ima v tem segmentu nekaj pametnih rešitev, kot je recimo zaklepanje telefona preko SMS sporočila v primeru kraje.
• jezi me google maps, ker vztrajno ignorira Slovenijo pri učinkoviti pokritosti
• težave s prevajanjem številk v imena, ki je sicer posledica tega, da je telefon namenjen drugemu omrežju.
• eduroam ne dela … odsotnost protokola 802.11x. To sem pogrešal že pri Communicatorju, ne vem pa, če ga podpira E90.

In še pogled naprej in moja pričakovanja:

Za razliko od mnogih uporabnikov, 3G-ja ne pogrešam, saj EDGE dela odlično. Je pa res, da sem še isti mesec moral vklopiti 100 mb paket prenosa podatkov pri Mobitelu. Je pa vredno. Upam, da bo Apple v prihodnosti v novih verzijah pozornost usmerjal predvsem v izboljšanje vmesnika za opravljanje osnovnih dejavnosti mobilnika - v telefoniranje in pošiljanje SMS sporočil. Občutek imam, da so na to najbolj pozabili. Sam MMSjev ne pogrešam, saj mi za to služi e-pošta. Pohitriti bi bilo potrebno iskanje po imeniku. Po 500 številkah je težko scrollat. V praksi mi pomaga third party programček, ki je namenjen strogo iskanju po kontaktih. Dodati je nujno potrebno boljšo manipulacijo s SMS-ji. Platformo je potrebno boljše in učinkoviteje odpreti za thirt party aplikacije. Tako si sam predstavljam razvoj iPhona, ki bi predvsem moral biti dober HW z dobrim OS-om, vse ostalo lahko narekuje skupnost. Pričakujem, da bo wi-fi v naslednjih verzijah podprl 802.11x. Ne pogrešam glasovne izbire pri klicanju, morda zato, ker zunanjega headseta še nisem priključil. Ne bi se branil integriranega GPS-a in po vzoru Nokije kamere s petimi megapiksli, ki pa bi zajemala video dovoljšen za YouTube. Tudi input za slušalke bi se lahko liberaliziral in dovolil priklop vseh zvočnikov in slušalk.

iPhone je kul in uporaben mobilnik, priporočam ga, če ga le dobite za minimalno v ZDA dobavljivo ceno. Zakaj? Tudi zato.

In še nekaj fotk (namesto screenshotov kar fotosešn):

In še kvaliteta fotoaparata iPhona:

Kako kulturni smo prebivalci regije, ki bo v Murski Soboti gostila evropsko prestolnico kulture? Bralci prospekta ob Dnevu odprtih vrat slovenske kulture, lahko ugotovijo, da Pomurja ni na slovenskem kulturnem zemljevidu. Nobena izmed pomurskih kulturnih organizacij ni posredovala svojih programov ministrstvu, da bi ga to uvrstilo v prospekt, ki je objavljen tudi v osrednjih dnevnih časopisih v državi. Organizacijam se ne da očitati, da nič ne delajo, izgleda le, kot da bi zavestno nasprotovali promociji svojih programov. V praksi to pomeni, da predstavniki posameznih kulturnih ustanov niso utegnili poslati elektronske pošte uredniku prospekta, da bi jih vključil v program. Tri minute njihovega dragocenega časa bi Pomurje postavilo na kulturni zemljevid Slovenije. Tako je bilo tudi v lanskem letu in tudi takrat jasno povabilo naletelo na gluha ušesa. Kulturne ustanove so mnogokrat financirane z denarjem davkoplačevalcev. V tem primeru organizacije izpadejo kot lenobe, ki se očitno ne zavedajo, kako pomembno je, da izkoristijo vse informacijske kanale do širše javnosti. Sprašujem se, kakšno vlogo bodo sposobna ta vodstva odigrati leta 2012, ko bodo morala prevzeti določene odgovornosti ne le na pomurskem, temveč na evropskem prostoru? Kultura pač niso delovna mesta v muzejih in galerijah, niti ne le zidovi, temveč ljudje in programi.

Mitja Podgajski