Mitja Podgajski, blog

London - 26. oktober - London Apple Store - predstavitev nove verzije OSX 10.5 - Leopard.

Pred britanskim veleposlaništvom Appla čakajoč v tisočglavi množici …

Pa še nekaj slikovnega materiala …

Brez zadržkov lahko zapišem, da je hotel Diana sramota za lokalno skupnost. Tako imenovani termorekreacijski center spominja na muzej športne opreme, bazen z motno zeleno vodo izgleda, kot da bi razvijal lasten biotop, dobra polovica savn pa je večino sezone v okvari. Tudi preostalih delov hotela in pivnice Zvezda ni nobeden izmed najemnikov vzdževal tako, kot bi si osrednji hotel v pomurski mestni občini tudi zaslužil. Nemalo gospodarskih in pravnih manipulacij je preživel hotel, ki pa so dopuščale, da je objekt propadal, posamezniki pa sledili svojim interesom. Svetla stran zgodbe so do nedavnega bili zgolj še mnogi zaposleni, ki živijo in dihajo z Diano. Upanje pa prinaša ponedeljkov podpis pogodbe med Jožetom Pipenbaherjem, lastnikom skupine Svit in Hypo Leasingom za nakup hotelskega kompleksa. Hypo ima tako v svoji lasti še vedno Zvezdo in Dobraj, ki pa bosta brez Diane morda lažje prišla do svežega kapitala in novih idej. Pipenbaherjev načrt je vložek v obnovo hotela v vrednosti 3,5 miljona evrov, kar nedvomno prinaša optimizem v hotelsko zgodbo. Prvi korak investitorja je ustanovitev družbe MS hoteli, kadrovskih pretresov pa v prevzemu lastništva naj ne bi bilo. Smeli načrti investitorja so lahko doprinos k temu, da se osrednji mestni hotel več ne bo prodajal po turističnih katalogih zgolj za 30 evrov na noč in še ob tem ostajal prazen.

Mitja Podgajski

Naj bo trg imenovan kar Trg kulture, je bila mnenja soboška komisija za poimenovanje ulic in trgov, ko je po večkratnem zasedanju končno županu in mestnemu svetu podala predlog za poimenovanje novega soboškega trga na Kocljevi ulici. Postopek za poimenovanje je kar okoren in staromoden in v Soboti se že več let ni odločalo o novih imenih, čeprav bi si nemalo ulic zaslužilo tudi kakšno preimenovanje. Trgi in ulice so se v svoji zgodovini poimenovali na več načinov. “Svojo” ulico so tako večkrat prejeli posamezniki, ki so skozi zgodovino v mestu, regiji ali nemara celo državi pustili pomembnejši pečat. Tako obeležje pa pripada tudi posameznim zgodovinskim dogodkom, po katerih so poimenovane ulice in znan soboški trg – Trg zmage. Tako je za trg na Kocljevi v neštetih možnostih poimenovanj po zemljepisnih, stvarnih in še kakšnih imenih, vseeno obveljal predlog Trg kulture, ki bi naj izražal neko svežino in pogled v prihodnost, kar je sprejemljiva argumentacija in obenem še kompromisna rešitev. Na račun tega poimenovanja, so tako brez obeležja ostali predlogi kot so Trg Matije Slaviča, Trg Jožefa Benka, Trg mladih, Trg Murske republike … Ti bodo v prihodnosti še dobili priložnost za svoje obeležje. Trg kulture pa ima svojo pomanjkljivost.V kolikor bodo svetniki tak predlog sprejeli, je vseeno vprašanje kako kulturen bo Trg kulture, ki že danes gosti vsebine, ki jih s kulturo ne moremo dati na isti imenovalec.

Mitja Podgajski

Na nedavnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje e-točk z brezžičnim dostopom, so posamezniki v regiji pokazali, da so dobro organizirani, ko gre za črpanje državnih sredstev. Tako bomo v Pomurju dobili 26 novih e-točk v skupni vrednosti skorajda pol milijona evrov. Kaj sploh pomenijo v praksi te e-točke, s katerimi se na ministrstvu radi pohvalijo? Gre za nek prostor, ki ima približno deset računalnikov. Ti so prosto dostopni za krajane, pravtako pa je voljo tudi ostala multimedijska oprema, najpomembnejši pa je brezžični priklop za splet. Poleg krajanov, bi naj korist od e-točk imeli tudi turisti. Dejstvo, da so take e-točke daleč od oči javnosti, pa botruje temu, da ob skopi promociji, računalniška oprema večkrat služi le svojim upravljalcem in nosilcem te e-točke. Posamezniki imajo pač e-točko »pod ključem« in očitno to zadostuje financerju za upravičenost projekta. Taka pa je bila tudi podoba pomurskih multimedijskih centrov, od katerih se je uspel obdržati le soboški, od preostalih dveh pa je ostal le kup zastarele računalniške opreme. Javnodostopnih točk bomo tako v Pomurju imeli skupno skorajda 50. Najbolj e-občina bo tako občina Beltinci, ki bo s 160 tisočimi evri investicij zares omrežila svoje občane. Popotnica e-točkam pa naj bo optimistična, v upanju, da bo plemenit namen Ministrstva v tej regiji udejanjen tako, kot si to regija tudi zasluži. Najbolj učinkoviti nadzorniki smo krajani sami.

Mitja Podgajski

Test Ixusa 950 IS

Rejč, lahko v prekmurskem narečju pomeni stvar, lahko pa tudi beseda. In izmenjavi le-te ali in kot pravijo “javnemu polilogu”, dajejo prostor sociolog Alojz Kavaš, filozof Ciril Grah, nekdanji direktor knjižnice Jože Vogrinec ter Stojan Habjanič, ekolog in gradbenik. Nekaj že pripravljenih in prihodnjih zapisov, ki se dotikajo filozofskih in nasploh humanističnih tem, želijo avtorji zapisati v nastajajoči reviji Modrore(j)čje. Beseda modrore(j)čje, kot pravijo, je panonsko ime za filozofijo in utemeljuje kulturno bivanje Sobote in pokrajine nasploh. Avtorji so na nedavni javni predstavitvi svojih smelih načrtov debatirali o prihodnji podobi revije. Ob skromnem pozivu širše javnosti k udeležbi, je sporočilo k obisku motiviralo le pet posameznikov, ki smo z nekaj sreče slučajno izvedeli za dogodek. Modrore(j)čje z vizijo v svoji podobi želi združevati kulturne inštitucije kot panonski časopis, pa na police čitalnic ne hiti s pretirano hitrostjo. Razvijati se želi skozi debato o pripravljenih temah, naslednje srečanje bo v sredo 21. novembra v soboški knjižnici, kjer se bodo dotaknili tudi dejstva, da bo Murska Sobota evropska prestolnica kulture. Čeprav je udejanjenje revije vsaj na prvi pogled še vprašljivo, pa so pobudniki glede nekaterih stvari že trdno odločeni. Distancirati se želijo od politike, revijo pa bodo sfinancirali tudi sami, če in ko bo to potrebno.

Mitja Podgajski