Mitja Podgajski, blog

Ko od izvoljenih vodij ne moremo priklicati jasnih odgovorov in jasnega pogleda v prihodnost, potem se nam zgodi to, kar se je zgodilo v primeru mlajtinške bioplinarne. Moravskotopliški župan, sicer zagovornik projekta Oaza zdravja, v času pisanja tega komentarja še vedno ni izrazil podpore eni ali drugi strani, čeprav so občinski svetniki že dali objektu v Mlajtincih svoj blagoslov. Zgodba spominja na mnogo večjo, tisto v zvezi z gradnjo elektrarn na reki Muri. Tudi tam se voljeni predstavniki lokalnih prebivalcev ­– župani ter svetniki – izogibajo javnim opredelitvam. Danes vse skupaj izgleda kot pingpong med investitorjem, ki je med drugim eden izmed občinskih svetnikov, in Termami. Vendarle pa kresanje mnenj lahko služi za skupno dobro. Skoraj retorično vprašanje je, ali je načrtovana bioplinarna tujek sredi turističnega okoliša, ali pa so kar terme nemara tujek sredi kmetijskih površin. Izjava, ki smo jo lahko zasledili v polemikah, povzemajo pa jo nekateri nasprotniki gradnje bioplinarne, je, da bo mlajtinška bioplinarna največja v Sloveniji. Res presenetljiv podatek, a vendarle ne pozabimo, da so v Sloveniji le tri bioplinarne, medtem ko jih je v naši severni sosedi več kot 300, v Nemčiji pa kar 4000. Tokrat so ekološka gibanja kar hitro našla skupni jezik z gospodarstvom, ko je slednje zasledilo ekologijo kot odlično orodje za dosego svojega cilja.

V času lokalnih medijskih napetosti in front, ki bi jih nekateri najraje pometli pod preprogo, drugim pa se že ob mislih na njih cedijo sline, se osredotočam na tisto pozitivno, kar se dogaja v naših krajih. Pomurje je uspešno gostilo napreden računalniški festival. Otvoritelj festivala – minister dr. Turk, je svoj festivalski vtis še isti dan objavil na svojem blogu. Njegova prisotnost je priznanje organizatorjem. Minister se je pridružil pohvalam kulinarike, predvsem bograča in gibanice, ki pa sta bila tokrat pripravljena v Prekmurju. Organizatorji sicer nismo podvrženi javnim naročilom, pa vendarle bograča ni kuhal znani borec za prekmursko kulinarično blagovno znamko, temveč tisti, ki je bil ugodnejši. Spoznali smo, da je Murska Sobota že gostila računalniško prireditev leta 1984. Imenoval se je sejem Mikro Makro. Predstavilo se je veliko podjetij in je bila nedvomno pomembna prireditev v lokalnem okolju. V medijih so že takrat pisali, da najmanj razvita regija gosti napreden računalniški festival. Regija je 23 let pozneje še vedno najmanj razvita in festival računalništva in sodobnih komunikacij je napreden dogodek. Muzej med drugim obsega še računalniški del, ki je zapolnjen z zbirko eksponatov, ki so na sejmu Mikro Makro bili predstavljeni kot futuristični novodobni računalniki. In še zanimivost – večina organizatorjev festivala, ki je potekal prejšnji vikend, je rojenih ravno leta 1984.

Da bi Sobota postala »pravi varaš«, potrebuje pokriti bazen, mestni avtobusni prevoz in gledališko dvorano. Tako mnenje je prevladalo pred letom dni, ko so politične stranke tekmovale za svetniške sedeže. Meščanom pripada nadstandard, so dejali. Še lepše pa je, če je ta nadstandard sofinanciran iz proračuna in prav vsi trije našteti bodo verjetno našli svojo postavko tam. Jesen bo tako prinesla lokalni mestni avtobus, nove avtobusne postaje že čakajo na prvo vožnjo. Finančna uspešnost tega projekta pa je pod velikim vprašajem ne le na kratki, temveč tudi na dolgi rok. V Murski Soboti je trenutno še dovolj parkirnih mest, ki so pa brezplačna, za razliko od mnogih mest, kjer mestni avtobusni promet že deluje. Tudi o prometnih zastojih težko govorimo, če se zopet postavimo ob bok drugim. Zaradi vse manjšega dnevnega prometa cene prevozov z javnimi prevoznimi sredstvi rastejo in to še dodatno pripomore h koraku nazaj od uvajanja mestnega avtobusa. Kdaj ste se nazadnje peljali kam z avtobusom ali vlakom? Dejstvo je, da sta lokalni avtobusni in železniški promet nepopularna in bolj izhod v sili, kot komplementarna rešitev. Tako se mora spremeniti namreč kultura ljudi v zvezi z javnimi prevozi. Te pri nas še nimamo. Promocija mestnega prometa v Soboti pa bi lahko obenem bila odlična priložnost za promocijo racionalnejše porabe energije. Hitrost prilagajanja in spreminjanja navad ljudi bo v tako na preizkušnji.

Festival računalništva in sodobnih komunikacij bo odprl svoja vrata v petek. Mlad, ambiciozen festival, ki optimistično zre v svet. Dajemo mu priložnost, da se izkaže. Ljubitelji računalništva vemo, da računalnik ni le orodje. Je način življenja, razmišljanja, delovanja v okolju in obnašanja. Mnogi spomine o svojem prvem računalniku delijo z največjim veseljem, spremljajo razvoj in se upravičeno sprašujejo o prihodnosti. Prav zato smo s prvim Festivalom računalništva in sodobnih komunikacij pokazali simbolično navezanost na zgodovino računalništva, kjer smo muzejsko zbirko računalnikov Jožeta Rappla združili z eksponati, ki jih je odstopila Kiberpipa. Festival FRiSK ni gospodarski projekt, bil je v prvi vrsti ljubiteljski projekt, ki je v svojem razvoju ob pomoči neprofitnih organizacij prerasel samega sebe iz preprostega razloga. Podjetja, širša javnost, lokalna skupnost in predstavniki stroke so že na samem začetku priprav na festival tovrstnemu dogodku pokazali naklonjenost. Organizatorji smo se tako v času priprav na festival soočali z visokimi pričakovanji in v uresničevanje le-teh vložili ves trud.

V pomurski regiji je tak dogodek dobrodošel in dobrodošlico mu je izkazala tudi Mestna občina Murska Sobota. Vsekakor organizatorji težimo k temu, da bi dogodek v regiji promoviral informacijsko-komunikacijske tehnologije in tako po korakih pomagal k povečanju informacijske pismenosti med različnimi starostnimi skupinami, spodbujal varno rabo informacijsko-komunikacijske opreme, usmerjal mlade v znanost ter skrbel za promocijo pomurskih kadrov ter njihovih lastnih rešitev.

Informacijsko-komunikacijske tehnologije so lahko odlično orodje, ki ne le skrajša marsikatero opravilo, temveč lahko tudi prihranijo ogromno denarja, na ravni družbe pa višajo demokratičnost in manjšajo informacijsko asimetrijo. In več demokracije v družbi pomeni obenem tudi višjo kvaliteto odločanja in razumnejše odločitve. Ob večji demokratičnosti pa IKT omogoča tudi višjo individualizacijo. Posameznik, ki ima dovolj znanja ter ustrezna orodja, lahko na svetovni zemljevid postavi tudi svoje ime, svojo idejo, in zmeraj več jih ima to možnost. Različne iniciative vidijo v globalizaciji informacijske pismenosti in IKT-ja samega priložnost za odpravljanje neenakosti v družbi. IKT ne rešuje sveta, širi pa pogled in daje priložnosti, ki jih tisti nekdo v tistem nekem kraju vsekakor ne bi imel.

Ideja, postaviti IKT-dogodek v regijo z najslabšimi kazalniki razvitosti, se je mnogim zdela optimistična ali vsaj težko izvedljiva. Iskreno upam le, da bo festival v prihodnjih letih postal tradicionalen in bo uresničil svojo ambicijo – postati osrednji IKT-festival v državi, dogodek, kjer se bodo družili slovenski ljubitelji računalništva in sodobnih komunikacij na strokovni in poljudni ravni. Prekmurje pa bo s tem korak bližje temu, da ovrže stereotipne vzorce, ki jih desetletja po Mišku Kranjcu še vedno najdemo onkraj Mure.

Mitja Podgajski

Ekipa lokalnih računalniških navdušencev, katere član sem tudi sam, se že več tednov ubada z naslednjo idejo: V središče najmanj razvite slovenske regije postaviti računalniško in informacijsko napreden festival, ki teži k temu, da bi postal osrednji slovenski računalniški dogodek. Optimistično? Bomo videli, morda res gre eksperiment, kot sem pred časom pisal o koncertu skupine Laibach v Murski Soboti. Tisti eksperiment je uspel s presenetljivim rezultatom. Naš festival, ki ga v skrajšani obliki imenujemo kar FRiSK, pa je že teden pred pričetkom privabil pozornost domačih in vseslovenskih organizacij ter podjetij, s svojim prihodom pa ga bodo podprli tudi predstavniki ministrstev. Tako sta svojo navzočnost na festivalu že potrdila minister za razvoj in državni sekretar za informacijsko družbo, kar potrjuje osnovno tezo festivala – v sloveniji manjka tovrstni dogodek, ki bi informacijske tehnologije pokrival tako celostno, kot  ga želi pokrivati FRiSK. Vsi, ki svoj prosti čas vlagamo v to da bi ta festival delal v dobrih pogojih, se strinjamo s tem, da je ta festival dejansko novorojenček, ki bo rabil le priložnosti, da se dokaže. Priznati moramo, da Pomurje večje prepoznavnosti po tovrstnih dogodkih doslej ni imelo. Največ pozornosti so bili deležni glasbeni dogodki in pa seveda tradicionalni sejmi. Prav zato je kar nekaj (popolnoma slučajne) simbolike v tem, da se festival prične nekaj dni po zaključku kmetijskega sejma.

Mitja Podgajski