Črni madež
Pomursko prestolnico so v zadnjih letih preplavili gostinski lokali. Žal še ni nobene raziskave, ki bi potrdila domneve, da smo v številu gostinskih lokalov državni prvaki. Mnogim gostincem pa avgust ni naklonjen. Kadilski zakon se (na srečo) kaže v vsej svoji nemilosti, v času pisanja tega komentarja pa naj bi se lastniki nekaterih prepoznavnejših gostinskih lokalov soočali še s pritiski nasilnežev, ki bi naj od gostincev kar brez zavor zahtevali denar. Zadeve so šle celo tako daleč, da bi naj posamezni gostinci zahtevam teh nasilnežev celo ustregli, čeprav uradnih informacij o tem ne daje zaenkrat še nihče. Lastnik znanega murskosoboškega lokala je izrazil dvome v učinkovitost slovenskega pravnega sistema in se odločil, da bo zadevo uredil kar po svoje. Na nacionalni televiziji in drugih medijih smo lahko videli kakšen je bil rezultat tega. Sramoten za obe strani. Poraja se pomembno vprašanje, zakaj je zaupanje lokalnih gostincev v organe pregona tako nizko, da jih večina ureja težave kar na lastno pest. V okvir odgovornosti policije pa sodi podatek, da je na pomurskih cestah v istem obdobju lani umrlo devet ljudi, do letošnjega avgusta pa kar 19. Verjamem, da domači policisti delajo vse kar jim dopuščajo pristojnosti in upam, da so težave nekje drugje. Precej utemeljene odgovore bodo morali javnosti podati policisti, da bodo zbrisali črni madež, ki se je pojavil na njihovem delu v tem poletju.
Mitja Podgajski