Mitja Podgajski, blog

Koliko Pomurci sploh poznamo Art center, ki deluje v obmejnem Središču?  Je kulturni in umetniški center za mlade, multimedijski center kulturnega ministrstva in nekdaj zelo obetaven projekt, v katerega je bilo vloženih na stotisoče evrov evropskih in razvojnih sredstev.  Za nami pa je nova sodna obravnava v sporu med moravsko in šalovsko občino ter društvom Onej, ki ima v zavodu Art center svoj delež in programsko vodi organizacijo.  Občini imata s prostori druge načrte kot društvo. Vodstvu društvba Onej je potrebno priznati, da je v Art center pripeljalo mnogo sredstev in vanj vložilo dosti dela svojih članov. Vložena sredstva pa danes ne pomenijo kaj dosti, saj je občina prebivalce Art centra v preteklem letu postavila na cesto. Ni pa vse tako nedolžno. Gre za iste prebivalce, ki jim je že pred leti bilo očitano slabo gospodarjenje s prostori. Med načinom dela občine in društva pa obstaja v tem primeru pomembna razlika. Občina deluje zelo formalno, kar je dokazala pri nepopustljivi deložaciji, kjer so s plašnicami na očeh izgnali prebivalce svoje stavbe. Dočim vodstvo Art centra deluje precej po domače. O društvu imajo mešano mnenje tudi programsko podobne organizacije v regiji. Morda tudi zato, ker jih poznajo bolj, kot le preko formalnih  dopisov in birokracije. Vedo koliko je v Art centru dejansko kulturno-umetniškega in kako blizu resnice so očitki občin. Nemalo očitkov, ostrih besed in denarja je prelitih v primeru Art centra in nič ne kaže na to, da bi zgodba kmalu dobila svoj epilog. Saj tam kjer je dim, je tudi ogenj.

Tri murskosoboške srednje šole imajo vedno več skupnih točk. Upadanje vpisa, prostorska vprašanja in težave pri imenovanjih ravnateljev. Mestni svet je na eni izmed prvih sej izrazil skrb nad upadom vpisa v soboško gimnazijo in pred soglasjem k imenovanju ravnateljice zahteval od edine kandidatke, da pripravi podrobno analizo dosedanjega dela. Tudi na srednji poklicni šoli si želi postati ravnatelj le en kandidat. Ludvik Sukič, dosedanji ravnatelj, je član SDS, ki je sicer javno skeptičen do načrtov ministra, člana iste stranke. Ob mnogih polemikah in nezaupnici mestnega sveta, si je Sukič podporo članov sveta zavoda zagotovil. Razpis za ravnatelja Srednje ekonomske šole pa je postal prava nadaljevanka, če ne že resničnostni šov. Po večih neuspešnih poskusih imenovanja so končno podelili mandat novemu ravnatelju in direktorju in tako je na prvi pogled kazalo, da bo dve desetletji ravnateljevanja Štefana Harkaia leto pred vselitvijo v novo šolo prekinil mnogo mlajši mag. Beno Klemenčič. Ker se pri tolmačenju slovenskih zakonov vedno znova naleti na spolzka tla in si jih vsaka stran lahko razlaga po svoje, pri mnogih vprašanjih pa si niti vladni organi niso enotni, je tudi to imenovanje ostalo odprto. Namreč Harkai se je pritožil in uspel. Pomembni problemi pa med vsem tem časom čakajo pred vrati soboških srednjih šol. Čakajo na potrjene mandate in kdorkoli bo šolam ravnateljeval, delo ne bo enostavno. Med drugim se poraja vprašanje, kam bodo bodoči srednješolci sploh hodili v šolo, morda bodo skupno združeni na noršinski cesti, in v katere programe se bodo še sploh lahko vpisali.

Mitja Podgajski

V naši pokrajini se dogajajo opaznejši medijski premiki. V zadnjem letu se je zgodilo več kot desetletja dotlej, kar bi v duhu demokratičnosti pomenilo le dobro. Najprej je največja pomurska medijska hiša doživela znatnejše lastniške spremembe, saj je pomemben delež njihovih delnic pridobila medijska hiša Dnevnik, ki zaenkrat še ni prestopila večinskega praga. Nemalo vprašanj in predvsem mnogo špekulacij povzročajo te spremembe. Za tem je brezplačni časopis Dobro jutro postal prvi resni tujek v pomurski medijski trdnjavi. Bralci se na brezplačnik dobro navajajo, kar opažamo tudi njegovi lokalni ustvarjalci. Sobotni izid jim ugaja. Kot pravi urednik, je Dobro jutro časopis, ki ga preberete v soboto ob jutranji kavi. Mnogi so se ob prejemu prve pomurske številke časopisa spraševali ali gre spet za eno izmed reklamnih akcij in kdaj bodo prejeli položnico za naročnino. Položnice seveda ne bodo prejeli, saj so brezplačniki preizkušen model izdajanja časopisov, ki jih v celoti plačujejo oglaševalci. In vsekakor bo v smeri brezplačnikov v Sloveniji in tako tudi v naši regiji še mnogo narejenega. Tudi lokalno glasilo mestne občine, ki ga prejmejo gospodinjstva brezplačno in ga v celoti financira občinski proračun, je ob izidu tokratne številke napovedalo spremembe. Namreč četrtletnik postaja mesečnik z ažurnejšimi informacijami in kompletno barvno vsebino. Bralci časopisov z lokalno vsebino tako dobivajo možnost izbire. Spremembe povzročajo tudi spletni mediji, ki eksponentno pridobivajo na branosti ter dokazujejo, da informiranje več ni stvar priviligiranih posameznikov, temveč stvar skupnosti.

Mitja Podgajski