Najbogatejša Pomurca
V marcu je mnogo medijske pozornosti požela objava seznama stotih najbogatejših Slovencev po mnenju uredništva ene izmed slovenskih revij. Tudi Pomurci imamo na tej lestvici svoja predstavnika. Čeprav štejemo prebivalci dežele ob Muri več kot šest odstotkov slovenskih državljanov, pa na lestvici najbogatejših premoremo zgolj dva odstotka. Kar je glede na merljive kazalce razvitosti regije razumljivo. Najvišje, na 21. mestu, kotira znan podjetnik Stanko Polanič težak 21,7 milijonov evrov premoženja, na 65. mestu pa je javnosti manj znan Vlado Karoly, ki s svojim podjetjem GMT oskrbuje mnoge pomurske voznike. Seznam najbogatejših je tudi v pomurski javnosti sprožil vrsto komentarjev, med njimi pa so prevladovali tisti negativni. Kar me ne preseneča, saj gredo z roko v roki z izsledki sveže mednarodne raziskave GEM, ki pod taktirko delovne skupine dr. Miroslava Rebernika med drugim ugotavlja, da je Slovenija na področju kulturnih in družbenih norm v odnosu do podjetništva na predzadnjem mestu izmed 37 držav. Slabši odnos do podjetništva in uspehov, ki jih z lastnimi napori dosežejo posamezniki, ima le še Urugvaj. Za ruralna ali medijsko manj zastopana področja znotraj države, pa bi bili kazalci verjetno še občutneje slabši. Vsaka podjetniška aktivnost je povezana s tveganjem in sprejemanjem odločitev, del javnosti pa si zapomni vse prej kot to, da je pred dnevi nagrado Gospodarske zbornice za izjemne gospodarske in podjetniške uspehe prejel Pomurec Branko Kurbus in se tako postavil ob bok največjim slovenskim gospodarstvenikom. Tudi to, koliko delavcev ti podjetniki zaposlujejo in koliko vlagajo nazaj v okolje, mnogim ni mar.