Pomurka Manja Klemenčič, doktorica evropskih študij na Cambridgeu in gostujoča raziskovalka na Harvardu:
“O tem bi se dalo napisati doktorsko tezo. Ena od temeljih pomanjkljivosti je v nedodelanem sistemu za zagotavljanje kakovosti. Upam, da se bo to uredilo na nacionalni in institucionalni ravni s pomočjo Bolonjskih iniciativ in ENQA (European Network of Quality Assurance). Nesprejemljivo je, če predavatelj med dveurnim predavanju narekuje študentom, ker še ni izdal učbenika, ali če na vajah reče študentu v prvi vrsti, naj na glas bere seminarsko nalogo, ki mu je bila posebno všeč, ali če na izpitu pričakuje, da bodo študentje dobesedno reproducirali misli, ki jih je narekoval na predavanju. Nesprejemljivo je, če ne obstaja mehanizem, ki bi ta dejanja na univerzi preprečil. Ti primeri niso izmišljeni. Sistem za zagotavljanje kakovosti mora vsebovati mehanizme, ki spremljajo proces definiranja programov, znanja in veščin, ki naj jih razvijajo, proces dejanskega izobraževanja ter na koncu analizirajo, ali so bili zastavljeni cilji doseženi. Nekakovostno poučevanje je zapravljanje časa in potenciala študentov, je “akademski kriminal”.
Pomanjkljivost je dokaj zaprt način zaposlovanja profesorjev na slovenskih univerzah. Razpisi so interni, kar pomeni, če te niso “kultivirali” na tej univerzi oziroma nisi bil njen mladi raziskovalec, imaš zelo malo možnosti za zaposlitev. Naši profesorji se še vedno premalo pojavljajo na pomembnih mednarodnih strokovnih srečanjih in v mednarodnih strokovnih revijah, še vedno preživijo premalo časa kot gostujoči profesorji na tujih univerzah. Moj predlog je, čimbolj odpreti naše univerze ne le tujim študentom, ampak tudi tujim profesorjem. Ne le spodbujati mobilnosti študentov, ampak tudi profesorjev.”
This entry was posted
on Sobota, marec 10th, 2007 at 17:50 and is filed under izobraževanje, pomurje.
You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed.
You can leave a response, or trackback from your own site.