Regijske prioritete …
V preteklih dneh sem prisostvoval razpravi Regionalnega razvojnega sveta, regijskega organa, ki pripravlja strateški dokument regionalnega razvoja za obdobje 2007-2013. Prisotni smo med drugim razpravljali tudi o tem ali so naj prioriteta pomurske regije v človeški viri (del t.i. mehkih projektov) ali infrastrukturni projekti. Večina prisotnih je zagovarjala človeške vire, a smo kljub dobri argumentaciji, med njimi lahko slišali odzive, le kaj da nam bo avtocesta, če se bodo po njej vozili polpismeni ljudje. Pri navijanju za »mehke« projekte pa je bilo moč čutiti grenak priokus, saj regija z njimi do danes ni imela sreče. Po kalkulacijah, ki jih je pred časom predstavil predstavnik Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je Pomurje v zadnjih letih dobilo zavidljivo količino evropskega denarja, ki pa je bil namenjen tudi »mehkim« projektom in človeškim virom. Pa lahko zagotovo trdimo, da so ta sredstva dosegla svoj namen? Bolj indirekten od sogovornikov omenjene razprave, bi bil moj odgovor, da si Pomurje v Sloveniji še najbolj zasluži, da vsak finančni vložek prinese viden rezultat. V nasprotnem primeru, pa je namesto grenkega priokusa, potrebno odgovorne vodje projektov poklicati na odgovornost. Težava je v tem, da je za razliko od infrastrukturnih projektov pri človeških virih komponenta aplikacije na okolje težje merljiva. Kaj vse je delal in najpomembneje – kaj je naredil tisti, ki je za organizacijo dvournega izobraževalnega seminarja »zapravil« poldrugi milijon tolarjev? Ali lahko s kadri, ki le v malenkonstno spremenjenih postavah krojijo regionalni razvoj, garantiramo, da se zgodovina ne bo ponovila?