Mitja Podgajski, blog

V preteklih dneh sem prisostvoval razpravi Regionalnega razvojnega sveta, regijskega organa, ki pripravlja strateški dokument regionalnega razvoja za obdobje 2007-2013. Prisotni smo med drugim razpravljali tudi o tem ali so naj prioriteta pomurske regije v človeški viri (del t.i. mehkih projektov) ali infrastrukturni projekti.  Večina prisotnih je zagovarjala človeške vire, a smo kljub dobri argumentaciji, med njimi lahko slišali odzive, le kaj da nam bo avtocesta, če se bodo po njej vozili polpismeni ljudje.  Pri navijanju za »mehke« projekte pa je bilo moč čutiti grenak priokus, saj regija z njimi do danes ni imela sreče. Po kalkulacijah, ki jih je pred časom predstavil predstavnik Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je Pomurje v zadnjih letih dobilo zavidljivo količino evropskega denarja, ki pa je bil namenjen tudi »mehkim« projektom in človeškim virom. Pa lahko zagotovo trdimo, da so ta sredstva dosegla svoj namen? Bolj indirekten od sogovornikov omenjene razprave, bi bil moj odgovor, da si Pomurje v Sloveniji še najbolj zasluži, da vsak finančni vložek prinese viden rezultat. V nasprotnem primeru, pa je namesto grenkega priokusa, potrebno odgovorne vodje projektov poklicati na odgovornost. Težava je v tem, da je za razliko od infrastrukturnih projektov pri človeških virih komponenta aplikacije na okolje težje merljiva. Kaj vse je delal in najpomembneje – kaj je naredil tisti, ki je za organizacijo dvournega izobraževalnega seminarja »zapravil« poldrugi milijon tolarjev? Ali lahko s kadri, ki le v malenkonstno spremenjenih postavah krojijo regionalni razvoj, garantiramo, da se zgodovina ne bo ponovila?

Izjave tedna v Mladini.

“Končnega računa še nimam. Veliko dela je bilo opravljenega prostovoljno. Kot kmet sem nekaj vložil tudi iz lastnega hleva, in tega danes nikakor ne obžalujem.” Novi župan Ljutomera FRANC JURŠA, na spletni strani sobotainfo, o stroških predvolilne kampanje.

Že večkrat sem javno izpostavil dejstvo, da je Pomurje regija medijskih monopolov. Zato so mnogi pomurski mediji gospodarske družbe, ki poslujejo v izjemno nekonkurenčnem okolju. Ker imajo monopol nad informacijami, kadri in večkrat tudi oglaševalci, jim predstavlja sodobni čas edino resno (tudi) ekonomsko grožnjo. Lokalni mediji so se težko pripravljeni kakorkoli preoblikovati, saj je njihov namen poleg profitnosti tudi tradicionalna regijska pokritost. Regija pa je kolaž različnih prebivalcev. Mladih, malo manj mladih, mobilnih ter informacijsko pismenih in tistih, ki niso nič od naštetega. Vsebina posameznega medija bi morala biti zelo raznolika in kvalitetna, če bi želela zadostiti večini.

Novi mediji, predvsem spletni in mediji v različnih novodobnih oblikah, v kateri lahko berete tudi časopis Dobro jutro, si iščejo svoj prostor pod informacijskim soncem tudi v Pomurju, vsak iz svojih razlogov. Brezplačniki so v državi močno pozicionirani in poslovni model brezplačnikov v razvitejšem delu Evrope in v ZDA že močno konkurira tradicionalnim časopisom, katerih naklade pa posledično tudi zaradi svetovnega spleta že tako ali tako upadajo. Zakaj? Med drugim tudi zato, ker mlade generacije nikakor ne razumejo dejstva, da je bilo včasih za informacijo potrebno tudi kaj plačati. Informacije so »freeware«. In vedno manj razumejo, da je potrebno na informacijo čakati več kot nekaj ur, da jo kdo objavi. In tega se vedno bolj zavedajo tudi brezplačni časopisi. Informacije v odločevalskih procesih še nikoli niso bile tako pomembne, kot so danes. Sodobna informacijska družba jih zahteva zdaj in takoj!