Matej Ficko BLOG

Dravske elektrarne Maribor želijo z ustanovitvijo ločene pravne osebe, ki bo izvedla nabor študij, preveriti upravičenost svoje investicije.

Že pred časom izvedena okrogla miza PAZU-ja z naslovom Hidroelektrarne na Muri, priložnost ali nevarnost je po 23. letih prva formalna uvertura v ponovno debato o gradnji hidroelektrarn na Muri. Zakaj formalna? Zato ker akcije v ozadjih že potekajo. Nazadnje so novinarji in župani pomurskih občin v organizaciji gornjeradgonskega župana Kampuša in Dravskih elektrarn Maribor obiskali elektrarne v sosednji Avstriji. Prav tako omenjen družba že vlaga določena sredstva v lokalno okolje (meddrugim donacija Splošni bolnišnici Murska Sobota, sponzorstvo ND Mura 05,…) in si na ta način skuša pridobiti zelo pomembne simpatije dela javnosti.Damijan Koletnik, direktor DEM-a je takrat na okrogli mizi povedal, da Pomurju hidroelektrarn za vsako ceno ne bo vsiljeval. Drži, da nam hidroelektrarn vsiljevali ne bodo, s tem bi kvečjemu dosegli nasproten učinek. Vsekakor pa nas bodo skušali prepričati. To nalogo bo prevzel nabor zaenkrat 14-ih študij, ki naj bi preučile vpliv morebitne izgradnje hidroelektrarn na Muri s prostorskega in socialnega vidika. Vsekakor bo izvedbo teh študij zanimivo spremljati, čeprav je po razpravi na okrogli mizi sodeč jasno, da se bo moral nabor še nekoliko preoblikovati. Koletnik je za naš medij tudi povedal, da želijo ustanoviti ločeno pravno osebe oziroma inštitut, ki bo skrbela za izvajanje omenjenih študij.

Ustanovitev ločene pravne osebe je logična poteza, saj DEM ni raziskovalni inštitut. Kljub temu pa s tem ne izognemo težavi, ki se bo (lahko) pojavila. Potrebno se je zavedati, da je DEM gospodarska družba, ki ima cilj in sredstva, da izgradi hidroelektrarne na Muri. Kot ustanovitelj in financer bo imel posredno ali neposredno odločilno besedo pri izboru izvajalcev študij. S tem mu bo zagotovljeno dvoje. Prvič: lahko bo izbral strokovnjake, ki bodo bolj naklonjeni izgradnji hidroelektrarn. Vpliv raziskovalca na načrtovanje raziskave, pridobivanje in analizo podatkov ni zanemarljiv. Drugič: DEM bo lahko z zajetnim fondom, ki ga ima na voljo, na svojo stran pridobil in na študijah zaposlil tudi zdaj trenutno najbolj glasne nasprotnike gradnje hidroelektrarn na Muri ter jih s tem »utišal«.

Rešitev je morda lahko v tem, da država dodeli izvedbo študije kakšnemu izmed inštitutov, ki že ima izkušnje s področja raziskovanja in kar sploh ni zanemarljivo dejstvo. Seveda se tudi s tem ne bi mogli popolnoma izogniti morebitnim vplivom kapitala na rezultate študij. A vendar bi s tem vsaj neposredno dosegli pretrganje kapitalske vezi med DEM in izvajalci študij. S tem ne mislim stroke obsojati že v naprej ali ji lepiti etiketo podkupljivosti. Vendar glede na diskurze, ki v javnosti prevladujejo, je potrebno v to široko debato o morebitni izgradnji hidroelektrarn na Muri vnesti tudi ta majhen, a morda ključen premislek.

Živimo v medikalizirani družbi, ki ima vlogo osrednjega panoptikuma. Medicinska ideologija je prevzela osrednjo vlogo pri posameznikovem samonadzoru v vsakdanjem življenju, zdravniki pa v poklicni in družbeni sferi uživajo status nekakšnih polbogov, ki lahko že s svojo dobro voljo in nasmeškom pozdravijo marsikaterega bolnika. Imajo torej izjemno cenjeno in ugledno vlogo. Seveda se cenjenost in ugled ne vzpostavljata sama po sebi, ampak jim obe skupaj z legitimiteto podelimo mi, v zameno pa gojimo do zdravnikov tudi svoja pričakovanja. Sam od zdravnika pričakujem, da me bo obravnaval kar se da strokovno, objektivno in zaupno. Na podlagi teh načel ima medicina tudi tako spoštovano mesto v družbi, kot jo ima. Če je za ta načela poskrbljeno, sem zdravstvenemu osebju pripravljen razkriti svojo najglobljo intimo in težave. Skratka, gre za neke vrste družbeno pogodbo, h kateri se zdravniki tudi profesionalno zavežejo s Hipokratovo prisego. V 9. točki se zdravniki meddrugim zavezujejo: »Da bom molčal o vsem, kar bom pri izvrševanju prakse ali tudi izven nje videl ali slišal o življenju in vedenju ljudi in česar ne gre obešati na veliki zvon, ker sem mnenja, da je take reči treba ohraniti zase kot (poklicno) skrivnost. Če bom torej to prisego vestno izpolnjeval in je ne bom prelomil, naj mi bo dana sreča in blagoslov v življenju in poklicu, da me bodo vsi ljudje imeli zmeraj v čislih, če pa jo bom prekršil in postal krivoprisežnik, naj me zadene nasprotno!«

Nacionalno raziskavo o zadovoljstvu pacientov sem skrbno pregledal, še posebej podatke o murskosoboški bolnišnici. Pri njej je med sicer redkimi negativnimi platmi najbolj izstopalo pritoževanje pacientov, da zdravniki o njihovem zdravstvenem stanju govorijo v prisotnosti drugih oseb, ki se jih to ne tiče. Četudi se zanašamo na podatke ankete, bi bilo prav, da bi povprašali zdravnike, kako in na kakšen način prihaja do kršenja, ki ga navajajo pacienti. No, vodstvo murskosoboške bolnišnice pa to komentira z naslednjimi besedami: »Pomanjkanje zdravnikov, visoke obremenitve vsakega posameznega zdravnika in seveda tudi interes vsakega zdravnika, da na prvem mestu zagotovi strokovno primerno obravnavo, še zmeraj v praksi postavljajo interes bolnika na področju varovanja osebnih podatkov na drugo mesto.« Dodajajo še: »Da ob sočasnem izvajanju več zadolžitev zdravnik marsikdaj skoraj pozabi, da se o nekaterih drugih ukrepih meni kar pred bolnikom, ki ga ta druga problematika sploh ne zadeva.«

Ko se strokovna oskrba postavlja pred varovanjem zasebnosti, to postaja problematično; ruši se »družbena pogodba« med pacientom in zdravnikom. Prehod v vlogo bolnika pomeni brezpogojno razkrivanje svoje intime pred zdravniškim osebjem. Prav tako medicini v času naše oskrbe brezpogojno zaupamo, zato morebitne napake tako v oskrbi kot v varovanju zasebnosti povzročajo toliko večja razočaranja na strani bolnikov. Zagotavljanje zasebnosti mora biti del strokovne obravnave in nekaj, kar ne sme biti dilema ali-ali. Zavedam se, da delovne razmere v bolnišnicah niso idealne, prav tako bolnišnice pesti pomanjkanje zdravstvenega osebja, kot navaja vodstvo murskosoboške bolnišnice. Kljub vsem tem oviram pri zagotavljanju zasebnosti, s katerimi se zdravniki realno srečujejo vsak dan, ne sme biti razloga, da se zadovoljimo s statusom quo. V tem trenutku je, če izhajamo z obstoječega izhodišča, najbolj pomembno vzpostaviti zavedanje o pomenu varovanja zasebnosti pacientov za medicino kot tako in doumeti, da je to pomembna stvar, ki ne sme biti žrtvovana za druge aspekte zdravljenja kar tako. Potrebno je torej problematizirati obstoječe razmere in odpirati tudi neprijetna vprašanja. Zdravniki in vodstvo bolnišnice naj javno spregovorijo o težavah. Šele ob vzpostavitvi zavedanja pomembnosti varovanja zasebnosti in analizi izvorov problema se lahko tudi realno lotimo reševanja praktičnih primerov. Upam, da kmalu.

Že dobra dve meseca imamo v Murski Soboti poleg vseh novih trgovskih centrov, tudi eno manjšo, prav posebno trgovino. V njej namreč prodajajo izdelke iz konoplje.

Tako pri mediju Sobotainfo novinar Tadej Buzeti pripravlja članek o tej trgovini in konoplji nasploh. Prispevek bo na mediju objavljen v prihodnjih dneh, medtem pa sem sam trgovino obiskal in posnel kratek video.

Če že omenjamo konopljo, je zanimivo pogledati tudi najnovejše raziskave o tej rastilini. Glede na te najnovejše študije, naj bi kajenje marihuane bilo manj nevarno od pitja alkohola ali kajenja cigaret.

The Toxicity of Recreational Drugs.

Study: Alcohol Worse Than Narcotics.

Ne, ne bom pisal o žajfanci na Kanalu A. Ampak o Big Brotherju v Veliki Britaniji.

Tam nameravajo v 20 mestih namestiti govoreče nadzorne kamere, ki bodo oštevale posameznike, če se bodo v javnosti neprimerno obnašali. Prek kamer bodo lahko uslužbenci lokalnih uprav iz kontrolnih sob nadzorovali in ošteli kršitelje oziroma vse, ki naj bi po njihovem mnenju storili nekaj narobe.

Zgleda, da se Orwellovo izredno vizionarstvo vedno bolj udejanja tudi v praksi. Orwellov Veliki brat, ki je osmišljen v knjigi 1984, postaja realnost naše družbe. In to te t.i. demokratične družbe, v kateri naj bi bili osvobojeni okov preteklosti in nadzora s strani cerkve ter drugih institucij, moralnih norm. Če si v preteklosti vsaj lahko vedel, kje so centri nadzora, je sedaj nadzor veliko bolj subtilen, prikrit in razpršen. Živela demokracija!

Orto bar iz Ljubljane je 30. marca pričel s festivalom Orto fest, ki se bo zaključil 1. maja. Koncerti so na sporedu prav vsak dan! Izbor glasbenih izvajalcev je super! Edino kar lahko moti (odvisno od tega, koliko si pripravljen odšteti za kvaliteten koncert), so cene vstopnic. Če greš vsak dan koncert, zapraviš kar lepo vsoto denarja.

Sam bom verjetno šel na koncert Švedov Cult of luna.

Oglejte si:
Program (pdf).

Program in cene vstopnic.

Priznam. Že je kar nekaj let od tega, ko sem hodil v prvi letnik srednje šole. A to zdaj ni pomembno. Tako nekako bi namreč ocenil starost fantov iz Maribora, ki se v videu poljubljata. Če bi kaj takega storil pred leti, bi me to stalo “moje moškosti.” Če so se lizala dekleta, je to bilo cool. Zdaj bo očitno lizanje fantov nov trend*1.

*1: Sem za pluralnost vseh kulturnih oblik in form. In me ta trend, če to bo postal, ne vznemirja.

“Evropska komisija je odločila, da bo spomladi prihodnje leto odprla register za prostovoljno registracijo lobistov, ki delajo v Bruslju,” poroča časnik Večer *1. Lobisti bodo meddrugim morali razkriti za koga delajo in kakšne namene imajo. Skupna točka z leglizacijo mafije je v tem, da se postavlja vprašanje: Kdo od lobistov/mafijcev bi se sploh želel razkrinkati?!.  Lobisti namreč veliko krat posegajo tudi po pravno-moralno spornih metodah*2. Če bo lobiranje potekalo po predpisanih pravilih, to torej več ne bo lobiranje v pravem pomenu besede in korporacije več ne bodo imele take koristi, kot so jo lahko imele do sedaj. Take igre se (na žalost) korporacije ne bodo šle. Glede na to, da bo vpis v register prostovoljen, bodo mogoče korporacije res koga formalno vpisale, ampak to kar tako - za šminko.

*1: Sem hotel dati link do člankov, pa je potrebno plačati z Moneto.  Svašta.

*2: Beri. 

Bližajo se Viktorji. Tudi na Fakulteti za družbene vede pa imajo/imamo svojo gala prireditev s podeljevanjem Zlatih goričarjev. Ko sem brkal po spletni strani prireditve, sem pogledal tudi po arhivu in našel spored Zlatga Goričarja 2006. Evo ga:

1 ZABAVNA IMITACIJA GALA PRIREDITEV
kot so npr. Oskarji in Evrovizija;

2 NASTOP GLASBENIH GOSTIJ
Saše Lendero, Nuške Drašček in Jasne Kuljaj kot Helene Blagne;

3 TEKMOVANJE ZA PESEM FDV-ja, “FDVIZIJO”,
kjer so se pomerili predstavniki (profesorji, asistenti in študentje) posameznih kateder, ki so si na koncu po evrovizijsko med seboj podelile tudi točke;

4 ŠTEVILNE PLESNE TOČKE,
med drugim nastop državnih in svetovnih prvakov - plesalcev plesne šole Kazina;

5 PODELITEV ZLATIH GORIČARJEV UČITELJEM;
okoli 50 profesorjev in asistentov, ki so v štirih letih poučevali to generacijo mednarodnikov, je kandidiralo za nominacije v različnih kategorijah - najboljši v vsaki kategoriji je prejel zlat kipec.

Če bi točka ena še lahko bila zanimiva, mogoče tudi točka tri (kako sta se iztekli, ne vem, nisem bil), bi pri ostalih zehal in se spraševal, kje je tista domnevna kritičnost in tudi kreativnost naše fakultete. Organizatorji tudi letos obljubljajo podoben program. Super.

Še link.

Danes sem med brskanjem po Nogomanii zasledil nov logotip nogometnega kluba Interblock (bivši Factor), ki igra v prvi slvoenski nogometni ligi. Sodeč po podobnostih z logotipom neformalnih združenj z imenom Antifašitična akcija, bi lahko trdili, da gre za prvi antifašističen klub v Sloveniji (rdeče-črno kombinacijo sicer uporabljajo tudi pripadniki anarhizma). Če imajo v Italiji fašistične navijače (Lazio), bomo torej mi  imeli antifašističen klub.

Logotip NK Interblock

Antifašistična logotipa

O prostorski hipokriziji in dvoličnosti ob idejah za gradnjo letalskega muzeja v obliki piramide.

Vest, da utegne letalski muzej v obliki piramide dobiti svoj prostor v Murski Soboti ali katerem drugem slovenskem kraju, se širi hitro. Za idejo so se med drugim ogreli tudi na Ptujskem polju in v Vipavski dolini. V piramidi naj bi bil adrenalinski park in tudi 400 novih zaposlitev ni majhna številka. Večini se zdi takšna ideja zanimiva ter predvsem dobičkonosna. Le tu in tam kdo pripomni, da bi lahko »ta denar investirali v kaj bolj nujnega«.

Vprašanje smiselnosti (ne)izgradnje piramide prepuščam drugim. Sam bi izpostavil drug vidik. Nanj sem se spomnil ob spremljanju polemik, povezanih z izgradnjo džamije. Poleg vseh drugih argumentov, ki so se pojavljali proti gradnji džamije, je del slovenske javnosti nastopal s trditvijo, da džamija pač s svojo obliko ne sodi v našo »idilično podalpsko deželo«.

Na prvi pogled resda ne moremo primerjati izgradnje piramide in džamije. Piramida bi utegnila postati pomembna turistična točka, džamija pa verski center. Gre torej za povsem različne vsebine objektov. A vendar se hudič skriva v podrobnostih. Če se omejimo izključno na prostorski vidik, se lahko upravičeno vprašamo naslednje: zakaj se pri izgradnji džamije pojavljajo pomisleki, če takšen objekt sodi v naš prostor, pri piramidi pa ne. V večini evropskih prestolnic je džamija nekaj povsem običajnega in v tem kontekstu je piramida s prostorskega vidika veliko bolj eksotična.

V bistvu sploh ne gre za to, če piramido potrebujemo ali ne. Opozoriti želim le na hipokrizijo in dvoličnost nekaterih »pridnih in delavnih Slovencev«, ki jih moti v prostoru džamija, pri piramidi pa si zatiskajo oči. Pomislekov o skrunitvi slovenske prostorske podobe ni. Moram priznati, da me je v tem smislu Zmago Jelinčič kar presenetil. Od njega bi namreč pričakoval, da bo skušal zgraditi največji kozolec na svetu in ne piramide.