Emily Dickinson: Part one - Life LXVI
When I hoped I feared,
since I hoped I dared;
Everywhere alone
as a church remain;
Spectre cannot harm,
serpent cannot charm;
He deposes doom,
who hath suffered him.
Robert Frost: Dust in the eyes
If, as they say, some dust thrown in my eyes
will keep my talk from getting overwise,
I’m not the one for putting off the proof.
Let it be overwhelming, off a roof
and round a corner, blizzard snow for dust,
and blind me to a standstill if it must.
Robert Frost
Robert Frost: Fire and ice
Some say the world will end in fire;
some say in ice.
From what I’ve tasted of desire
I hold with those who favor fire.
But if it had to perish twice,
I think I know enough of hate
to know that for destruction ice
is also great
and would suffice.
Robert Frost
Sem
Sem.
Sem res?
Kaj sem?
Sem stvar? Sem sreča? Veselje, nebo?
Življenje in smrt.
Sem.
Tudi ti si. Mi vsi.
Smo. Danes smo.
Žalostno.
Part one: Life, XXVII
I’m nobody! Who are you?
Are you nobody, too?
Then there’s a pair of us - don’t tell!
They’d banish us, you know.
How dreary to be somebody!
How public, like a frog
to tell your name the livelong day
to an admiring bog!
Emily Dickinson
Kahlil Gibran: O ljubezni
Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite, čeprav je njena pot strma in težka. In kadar vas vzame na svoje peruti, se ji prepustite, čeprav vas utegne meč, skrit med njenim perjem, raniti. In kadar vam govori, ji verjemite, četudi vam njen glas pretresa sanje, ko vam sever pustoši vrtove. Kajti tako kot vas ljubezen krona, vas mora tudi križati. Pripomore vam k rasti, a vas tudi oklesti. Tako kot se vzpne do vaših višin in vam boža najtanjše veje, ki trepečejo v soncu, bo prodrla tudi do vaših korenin in jih stresla tam, kjer se oklepajo zemlje. Toda če v svojem strahu iščete zgolj miru in užitka v ljubezni, je bolje za vas, da si zakrijete svojo goloto in odidete z mlatišča ljubezni v svet brez letnih časov, kjer se boste smejali, a ne iz srca, in jokali, a ne izjokali vseh solz. Ljubezen daje samó sebe in jemlje samó sebe. Ljubezen ne jemlje v posest in noče biti posest. Zakaj ljubezen zadostuje ljubezni.
Kahlil Gibran
Croquis
Kavarna. Miza: marmor, mrzel, siv
- življenja otipljiva prispodoba.
V kozarčku konjak; nizko izpod roba;
in lužica tam, kjer se je polil.
Prst čopič je in lužica paleta;
lenobno rišem: hišica, drevo,
nad hišo sonce, klopica pred njo
in roža, ki ob roži se razcveta.
In še stezica, ki drži od hiše
in lepa žena, ki med rože leže…
A v tem natakar vljudno predme seže,
pobere vse in mizico pobriše.
In gledam ga, kako svoj pladenj nosi,
kako opleta sem in tja s prtičem
in skoraj žalostno za njim zakličem:
“Gospod natakar, še en konjak, prosim!”.
Janez Menart