Magdalena

This is the first day of my life I swear I was born right in the doorway I went out in the rain suddenly everything changed They’re spreading blankets on the beach Yours is the first face that I saw I think I was blind before I met you Now I don’t know where I am I don’t know where I’ve been But I know where I want to go And so I thought I’d let you know That these things take forever I especially am slow But I realize that I need you And I wondered if I could come home Remember the time you drove all night Just to meet me in the morning And I thought it was strange you said everything changed You felt as if you’d just woke up And you said “this is the first day of my life I’m glad I didn’t die before I met you But now I don’t care I could go anywhere with you And I’d probably be happy” So if you want to be with me With these things there’s no telling We just have to wait and see But I’d rather be working for a paycheck Than waiting to win the lottery Besides maybe this time is different I mean I really think you like me

Moške. Ponavadi. Pa naj so veliki, majhni, debeli, suhi, čisto običajni ali povsem drugačni od ostalih svoje vrste. Dokler so urejeni so njihove majhne možnosti, da osvojijo žensko srce za odtenek večje. To pa že je nekaj.

Malo je žensk, ki jih privlačijo umazani, mastni lasje, neurejen obraz, umazana ušesa, neumite oči, še manj pa tistih, ki “padejo” na črne ogrce in na do krvi pogrižene nohte ter obnohtno kožico z dodatkom umazanije pod nohti. In zakaj je nocoj to kamen spotike? Ker opažam, da so se moški usmerili na dve poti. Prvi gredo v skrajnost metroseksualcev, ki močno skrbijo za svoj izgled in ne dopustijo najmanjše napake na svojem izgledu, drugi pa so zatavali v smer ogabne zanemarjenosti, ki jo povrh počasti še slab zadah. In kje so se izgubili tisti pravi moški, ki so urejeni, obriti (oz. z urejenimi brki in brado), s svežim vonjem in bleščečim nasmehom, ki posledično s svojo preprosto pojavo širijo seksapil? Zakaj je zmeraj več ogabnežev, ki se jih bojiš dotakniti, ker veš, da imaš odlične možnosti, doživeti izliv srca z besedami stila: “Joj, pusti mojo frizuro, sem bil zjutraj uro in pol pri MarkoMatjažu!” (Dodatno izveš, čeprav nezaželjeno tudi to, da ima na laseh nov balzam in dišeč gel, povrh vsega je pa to barva divje robide…vsota je nanesla 60 evrov!)

Eh…preveč. Preveč za danes.

Pa je le res tako kot pravijo. Ko se stvari predaš popolnoma, z vsem srcem in tolikšno mero čustev da se vprašaš, če je to sploh mogoče in glede na to, da je mogoče tudi normalno, se zgodi, da te zadane. Razočaranje. Vse pade v vodo. In dvomiš. Dvomiš vase, v svoje sposobnosti, v pravilnost svojih dejanj. In čeprav globoko v sebi še zmeraj verjameš, da delaš prav, da imaš pravico čutiti tako dobro kot slabo, te razjeda dvom. Pa je ta prav zares pravi?

Pregovor pravi, da osel gre samo enkrat na led in prav zaradi tega si včasih želim biti osel, ker se kot človek vedno znova podaš na ledeno ploskev in stopaš po ledu v upanju, da bo tokrat zdržal. Slep, neumen in vedno znova na ledu. Ko ponovno padeš v ledeno vodo, ki strezni glavo, ugotoviš, da so rožice in ptički le iluzija, da te obdaja ledeni hlad. Vendar se telo ogreje, ostane le skomina po hudi izkušnji. Pa bodi osel, če zmoreš.

Saying I love you

Is not the words I want to hear from you

Its not that I want you

Not to say, but if you only knew

How easy it would be to show me how you feel

More than words is all you have to do to make it real

Then you wouldn’t have to say that you love me

‘Couse I’d already know

What would you do if my heart was torn in two

More than words to show you feel

That your love for me is real

What would you say if I took those words away

Then you couldn’t make things new

Just by saying I love you

More than words

Now I’ve tried to talk to you and make you understand

All you have to do is close your eyes

And just reach out your hands and touch me

Hold me close don’t ever let me go

More than words is all I ever needed you to show

Then you wouldn’t have to say that you love me

Cos I’d already know

What would you do if my heart was torn in two

More than words to show you feel

That your love for me is real

What would you say if I took those words away

Then you couldn’t make things new

Just by saying I love you

More than words

Inaktivira HIV in HBV

PRIPRAVLJENA RAZTOPINA

Za razkuževanje kože. Uničuje bakterije (vključno Tbc), flive, viruse Rota-, Herpes-, Hepatitis B- ter povzročitelja AIDS-HIV.

Sestava: 100,00 g Spitaderma vsebuje: 70,00 g 2-propanola, 0,50 g klorheksidindiglukonata, 0,45 g vodikovega peroksida.

Uporaba: Pripravljena raztopina za razkuževanje kože pred operacijami, injekcijami, punkcijami, pred jemanjem krvi, cepljenjem, za HBV in HIV profilakso.

Doziranje: razkuževanje kože: nerazredčeno raztopino razpršimo in pustimo 1 minuto, da se posuši. Pred encimatskim dokazovanjem glukoze v krvi pustiti proizvod vsaj 1 minuto, da se posuši.

Ne sme priti v stik s površinami, neodpornimi na alkohol. Pred uporabo električnih aparatov počakajte, da se na kožo nanešeno sredstvo posuši. Upoštevajte rok uporabnosti in varnostna navodila. V originalni embalaži hranite pri temperaturi do 25°C.

Vsebuje: izopropil alkohol, R 11 Lahko vnetljivo, S 16 Hraniti ločeno od virov vžiga, ne kaditi, S25 Preprečiti stik z očmi.

Stranski učinki: Alergijske reakcije kože na klorheksidin niso izključene.

Proizvaja: Ecolab GmbH & Co. OHG, P.O. BOX 130406, D-40554 Düsseldorf; Uvoznik: Ecolab d.o.o., Poštni predal 1007, Vajngerlova 4, 2001 MARIBOR, SLOVENIJA; Tel.: 02/42-93-100, Telefax: 02/42-93-152.

Se nadaljuje…

“Ne smemo vedno videti samo množico, videti moramo vsakega posameznika, videti, čutiti in razumeti moramo težave, s katerimi se posameznik bori, skušajmo mu pomagati in moramo mu pomagati.”

Te besede je 8. oktobra 1951 izgovoril J.B. Tito in se z njimi predstavil množici na drugem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije.

Ene močnejših besed časa socializma. Čeprav se je njihov takratni namen izjalovil, bi ga morali sedaj, v času IT poizkusiti obuditi. Osebnostne razdalje in odtujenost nas delata sebične, samozadostne. Človeka naredita sočutnega in solidarnega le v primeru, ko ima ta od sočloveka korist. Ljudje so postali je dehumanizirani - njihove primarne vrednote so odvzete, dostojanstvo izgine, človek postane razčlovečen.

In kje je smisel tega? Stihija preplavlja svet. Rivalstvo množic izbriše posameznika. In anarhija se povečuje vse do takrat, dokler se nekdo ne vpraša: “A je razlika, če umre 1 ali 1.000.000 ljudi - za “dobro človeštva”?”

Po napornem dnevu. Postelja. Kaj si lahko želiš več, kot to, da se uležeš v mehko, hladno, lastno posteljo? Da imaš mir in slišiš svoj utrip srca, svoje dihanje. Veš, da te bo spanec na svojih krilih čez nekaj trenutkov ponesel v oblake in pred tabo se bodo odprle sanje, neskončne možnosti domišljijskega sveta. Še zadnje misli se ti podijo po glavi. V zadnjih trenutkih ujameš načrt, kako boš preživel nov, jutrišnji dan. Osnovni cilj je, da bo lep in dolg z malo sreče tudi produktiven. In oči se zapirajo. Še največji žerjav ne bi zmogel dvigniti težkih vek, ki so te zavile v temo. Tisto temo, v kateri imaš ves svet na dlani. Čeprav le še delno zavesten se spomniš svoje ljubezni, v mislih pošlješ daleč stran majhen poljub in dobre želje za sladek spanec in lahko noč. Ni te več.

7.00 – Budilka

Z najbližjo roko sežež po nadlogi, ki si je brez kančka slabe vesti zadala misijo, da te fukne iz postelje. Še pet minut. Še kratek pobeg nazaj tja, kjer je vse lepo in prav. Kjer je vse po tvoje. Nato se dan začne in sanje lahko postanejo resničnost. S trenutkom v katerem zapustiš objem tople postelje pa se začne približevati čas, ko bo ura prava in boš spet zlezel v posteljo ter zasanjal nove sanje, ki jih lahko z malo truda v času belega dne uresničiš.