Magdalena

Sanje.

Nostalgija.

Razbijanje srca.

Nervoza.

Izpit.

Knjiga.

Preveč.

Dvom.

Izziv.

Razočaranje.

Žalost.

Objem.

Varnost.

Upanje.

Prihodnost.

Sreča.

“Da bi bilo naše življenje boljše, moramo predvsem postati boljši ljudje. Da bi lahko postali boljši, moramo postati odprti za spoznanja. Da pa bi lahko uvideli slabo in spoznali dobro, moramo utrpeti slabo. Torej je trpljenje sredstvo za dosego sreče.”

M. Kojc 

I’ve been driving around town with my head spinning around. Everywhere I look I see your ‘96 Jeep Cherokee.

You’re a bully and a clown. You made me cry and put me down. After all that I’ve been through you’d think I’d hate the sight of you.

But with every Jeep I see my broken heart still skips a beat

I guess it’s just my stupid luck that all of Boston drives the same black fucking truck.

It could be him or am I tripping and I’m crashing into everything and thinking about skipping town a while until these cars go out of style…

I try to see it in reverse. It makes the situation hundreds of times worse, when I wonder if it makes you want to cry every time you see a light blue Volvo driving by.

So don’t tell me if you’re off to see the world I know you won’t get very far. Don’t tell me if you get another girl, baby, just tell me if you get another car.

It could be him… or am I tripping… It could be him…

The number of them is insane every exit’s an ex-boyfriend memory lane every major street’s a minor heart attack I see a red Jeep and I want to paint it black.

It could be him or am I tripping and I’m crashing into everything I can’t wait till you trade the damn thing in by then they will have put me in the looney bin.

It could be him my heart is pounding it’s just no use, I’m surrounded but one day I’ll steal your car and switch the gears and drive that Cherokee straight off its track of tears.

Bla, bla, bla za vse takšne in njim podobne ideje, ki me obkrožajo.

“What are you looking for is not always what you find.”

“Ne morš met usega.” Kot pravi prijatelj.

“You can’t always get what you want _{(no, no baby)} You can’t always get what you want You can’t always get what you want But if you try sometimes you just might find You just might find You get what you need, ah yes…”

Evo, že Rolling Stonesi so peli o tem. _(DOH!) 

Je tisto, kar potrebujemo toliko slabše od tistega, kar hočemo, želimo? Pa smo tam. Kaj potrebujemo? Ne, ne…kaj sploh želimo!?

Ampak, zakaj bi zdaj morali razmišljati o malenkostih, ko pa lahko preprosto verjamemo, da lahko dosežemo vse kar si želimo. Optimizem velja, a ne?

“YOU CAN HAVE IT ALL!” 

_{He knew what he wanted to say,}

_{but he did not want to word it.}

_{The dirty little Herbert}

_{was thinking an escape,}

_{but the place was well guarded.}

_{The guiltyness that started}

_{soon as the other part had stopped.}

_{D is for Delightful…}

_{..and try and keep your trousers on.}

_{I think you should know you’re his favourite worst nightmare.}

_{D is for…}

_{Desperately trying to stimulate what it was that was alright}

_{3 quarters of an hour ago}

_{that had led him to be in a position}

_{and every compromission}

_{another freak episode.}

_{He’s nearing the brink but he thinks first}

_{the parallel universe perhaps could be the perfect scene.}

_{He’s nearing the brink but he thinks first}

_{the parallel universe perhaps could be the perfect scene.}

_{He’s nearing the brink but he thinks first}

_{the parallel universe perhaps could be the perfect scene.}

_{He’s nearing the brink but he thinks first}

_{The parallel…}

_{I think you should know you’re his favourite worst nightmare.}

_{D is for delightful…}

_{…and try and keep your trousers on!}

_{You should know you’re his favourite worst nightmare.}

Dežuje.

Bla bla…in bistvo:

Ljudje si zastavljamo cilje. Vsak svoje, vsak drugačne. Četudi so ti lahko podobni, so načini, na kakršne jih (v primeru, da jih) posameznik doseže, edinstveni. In sprašujem se, če sploh obstaja “prava” pot za dosego nekega cilja. Pravzaprav mislim, da obstajajo le napotki, ki so jih skozi leta izkušenj izluščili psihologi (govorica telesa, izbira besed, psihologija dojemanja osebka…), ki bi nam bojda lahko prinesli boljše rezultate.

Vendar je življenje sestavljeno z majhnih in velikih ciljev. Čeprav majhni cilji odpirajo vrata velikim, se je včasih potrebno odpovedati marsikateremu majhnemu, da bi bil velik oziroma višji cilj sploh dosežen. In kaj je bistvo višjega cilja, če se moramo odpovedovati majhnim? Je profit pri višjem res toliko več vreden, kot izkušnje iz manjših?

In ravno pri tem vprašanju pride do ozkega grla, kjer se posledično zoži izbor potencialnih kandidatov, ki uspejo doseči višji cilj. Tiste, ki ostanejo v situ, tam pusti predvsem pogoltnost in nediscipliniranost. Ker je meja razločanja med majhnimi cilji, ki so pomembni in tistimi majhnimi cilji, katere bi bilo bolje zavreči nekoliko zabrisana, pride do zmede tam, kjer um ni odločen. Tako negotovost v zmožnost dosega višjga cilja dokončno odpravi dvomljivce. Drugi pol so tisti, ki podredijo vse majhne cilje višjemu in se ne ozirajo na izbiro sredstev za osvojitev slednjega. Pri tem si lahko zaprejo mnogo vrat, ki bi ostala odprta, če bi bilo stremenje k “več” ne tako strastno.

In kaj se naučim s tega? Da je višjemu cilju naproti najbolje plezati počasi in dosegati veliko majhnih ciljev, s pomočjo katerih se sčasoma pride do višjih. Vendar je potrebno na poti izbrati prave oprijeme in tiste, ki bi uspeh bili zmožni ovirati, četudi so tako mamljivi, preprosto izpustiti.

Spet na postelji. Gledam skozi okno. Veje jablan se mehko pozibavajo v nežnem pišu vetra. Poslušam iste pesmi kot včeraj, najverjetneje bo tudi zaporedje enako. Ah. _{(Und wenn ein Lied meine Lippen verlässt, dann nur damit Du Liebe empfängst, urch die Nacht und das dichteste Geäst, damit du keine Ängste mehr kennst.)} Moji prsti nočejo pisati. Nimajo navdiha. Duh je prazen, nekoliko napet, a prazen. Nekje v globoki podzavesti preži strah pred nočjo. _{(Sitting in a corner all alone, staring from the bottom of his soul, watching the night come in from the window… )} Kakšno naključje, da se ravno v stanju takšne “apatije” na playlisti najde pesem, ki opiše stanje na grozljivo podoben način. Naključje je na obraz zvabilo prvi današnji _(iskren) nasmešek oz. nasmešek s trohico _(iskrenega) posmeha življenju, ki ima zadnje čase odličen smisel za humor _{(Another misspelled rhyme written in the book of time… )}. Dogodki so skrajno absurdni, situacije pa tako zastavljene, da je še moj KvaziMegaUm zavil z očmi in rekel:“Tega se pa še jaz ne bi spomnil!” Temu bi pa že lahko rekli “Big deal”.

Pravzaprav mi misli ves čas begajo in me opominjajo na 15 dni. 15 dni. 15 dni. 15 dni! 15 dni!!!!! Čeprav imam v tem času zastavljenih 100 ciljev, ki MORAJO biti doseženi _{(po hitrem postopku)}, še kar mislim, da me bosta ta 2 tedna in en dan ubila _{(And I keep on forgetting myself. Who am I we both don’t know, time ticks by, where did you go?)}. No, prazaprav je bila prejšnja poved zdaj 2x premišljena. V bistvu teh 15 dni sploh ne more biti tako hudo težkih. Dela je za 2 tedna _{(in več)}, družba je dobra, tako doma, kot v “Univerzitetnem mestu”, iz česar edino logično sledi, da nekega prevelikega psihičnega napora ne bi smelo biti. Malo stresa pa ni še nikogar ubilo + je bilo že pred meseci ugotovljeno:“What does not kill, makes stronger.” Go girl!

Jooooj in bomo peli…  I’ve been waitin’ on you for a long time, fuelin’ up on heartaches and cheap wine , I ain’t heard from you in three damn nights! I put your picture away, I wonder where you’ve been…I thought about you for a long time, can’t seem to get you off my mind. I can’t understand why we’re living life this way?! I found your picture today, I swear I’ll change my ways, I just called to say: “I want you to come back home…”

No, pa je bil cilj pisarije spet zgrešen, hkrati pa je bilo potratenega tudi ogromno časa. A vendar bo na koncu dodan še video ene lepe pesmice…ali pa ne. Drugič.

Ciao.

When we met, light was shed thoughts free flow you said you’ve got something deep inside of you.

A wind chime voice sounds sway of your hips ’round rings true it goes deep inside of you.

These secret garden beams change my life so it seems.

A fall breeze blows outside I don’t break stride thoughts are warm and they go deep inside of you. Oh yeah…

I had never felt alone alright, Oh, till I met you.

Friends say I’ve changed I don’t listen, ’cause I live to be deep inside of you.

Slide up her dress I’m seeing darkness, I’m so alive, I’m deep inside of you.

You said boy made girl feel good… But still… Deep inside… Still

I never felt alone, ’till I met you. I’m alright on my own and then I met you and I’d know what to do, if I just knew what’s comin’,

I would change myself if I could, I’d walk with my people, if I could find them. And I’d say that I’m sorry to you. I’m sorry to you.

And I don’t wanna call you but then I wanna call you ’cause I don’t wanna crush you but I feel like crushing you!

And it’s true, I took for granted you were with me I breathe by your looks and you look right through me.

We were broken and didn’t know it. We were broken and didn’t know it. We were broken and didn’t know it. We were broken and didn’t know it.

Right, oh right. That’s right, oh…

Something’s gone… You withdraw and I’m not strong like before. I was deep inside of you

I can go nowhere, I burn candles and stare at a ghost deep inside of you.

And some great need in me starts to bleed. I’ve lost myself. There’s nothin’ left, it’s all gone. Deep inside of you. Deep inside of you. Mmmm… Deep inside of you.

Končno odprem oči v novem in že polzi. Drsi. Se topi. In preden oči 2x pomežiknejo, ga že več ni. Zakaj dnevi izginjajo tako hitro? Zakaj ne morejo trajati večno? Zakaj dan ne traja 3 dni? Zakaj je življenje tako kratko?

Koliko stvari bi lahko bilo danes postorjenih, vendar je z moje strani bilo prebranih le nekaj desetin strani relativno napornega gradiva, ki iz telesa posesa kakršno koli željo po nadaljnjem operiranju s telesom, kaj šele z umom. In zdaj sedim, pravzaprav slonim na blazinah in se počutim kot list papirja, ki ga je veter ves dan na svojih krilih prenašal po mestu. In po urah letenja je zmaličen pristal v blatni luži ob pločniku, kjer ga je vsakih 5 in pol sekund z minimalno dvema kolesoma povozilo vozilo. In to je trajalo ure in ure. Ampak, če pomislim nekoliko v prihodnost, se bo s časom luža posušila in zapihal bo nov veter, ki bo papir spet dvignil v zrak in njegovo popotovanje se bo nadaljevalo. Sicer ne bo več tako lep, kot je bil na prvi vožnji, bo pa pravgotovo imel kakšno izkušnjo več (v upanju, da ne pristane spet v luži). In tako bo nadaljevalo tudi moje telo. Čeprav izčrpano, z vsako novo stranjo v knjigi pametnejše in bolj željno znanja. Prav s tem razlogom se bo moje pisanje tu končalo in telo bo usmerilo zadnje tresljaje telesne moči v nekaj, kar me bo nekoč spet dvignilo.

Dodatek - 8. junij 2007

Energija je bila preusmerjena v literaturo le še slabo uro. Potem se je začel zabavnejši del večera/dneva/tedna/meseca.