Magdalena

Med brkljanjem po spletu sem danes naletela na “torrentišče” - smetišče torrentov. Vsa navdušena najdem med temi izgubljenimi, pred davnim dodanimi in zanemarjenimi torrenti, ki se jih žal polasti le peščica ljudi, diskografijo skupine The Mars Volta. In me spreleti - takoj za navdušenjem razočaranje. Kako lahko ljudje pozabijo nekaj tako čutnega, globokega, lepega. Morda in tudi najverjetneje zaradi druge, “negativne” strani, ki jih prikaže kot težke in naporne. Pa spet znova globoke. Torej globoke v pozitivnem in negativnem smislu. Ta glasba, ki lahko iz posameznika dobi toliko čustev in energije je toliko drugačna, da marsikoga “boli” ko to posluša (zadeva preizkušena na starših in prijateljih). Vendar tisti, ki ta zvok začutijo in ga sprejmejo, ga ne morejo pozabiti. Tudi jaz ne. Začelo se je pred leti, štirimi, približno. In s tokom časa, ko je bil “prerasen” metal in po njem komercialna popularna glasba, so The Mars Volta ostali z mano. In predvidevam, da bodo s svojim stilom in vplivom na moje počutje ostali tudi jutri.

Pa naj ostanejo. Zaslužijo si.