“New York, New York…”
Spet sem nekaj casa zanemarjal svoj blog in se sedaj spet spravljam k pisanju. V bistvu imam prispevek za na blog pripravljen ze kar nekaj tednov, vendar mi ga do sedaj se “ni uspelo” objaviti. Ker je bil spisan na letaliscu pred slabim mesecem dni, ga bom kar skopiral….
Po tem, ko sem nekaj casa zopet zapostavljal svoj blog, se spet javljam. Sem srecnez, ki je sel kot edini iz Slovenije na HP-jev PR event v New York. Moj prvi cezoceanski let je minil brez kaksnih posebnosti, tezave smo imeli edino z entertainment sistemom na letalu, zaradi cesar ni delal Video On Demand in smo umirali od dolgcasa. Po pristanku ugotovim, da nas je z istim letalom letelo vsaj 25 novinarjev iz Evrope, nekateri so celo sedeli cisto poleg mene. Torej…po pristanku najprej imigration control in carina. Uradnik na imigration checku je bil ves navdusen nad nasimi novimi potnimi listi in ga je vsaj eno minuto obcudoval, ker baje tako lepega potnega lista se ni videl. Kakor komu :). No, po teh enournih birokracijskih postopkih smo na izhodu iz letalisca poiskali svoj taxi in se z van-i odpeljali od JFK-ja proti Manhattnu, kjer je bil nas hotel. Zunaj je bilo okoli 30°C, vendar brez sopare, sofer pa je imel ves cas klimo na max, tako da je bila v avtu temperatura vsaj 10 stopinj nizja kot zunaj. Po checkinu v hotel grem v svojo sobo…kjer je bilo skoraj kot v zmrzovalniku. Klima nastavljena na 18°C..seveda nastavim temperaturo na zivljenskih 21, odvrzem stvari..in grem takoj v nabavo. Nabavil neko malenkost in univerzalen adapter za elektricno vticnico, ki podpira priklope vsega na vse…se USB :). Po vrnitvi v hotel se preoblecem in letim na cocktail party, kjer ugotovim, da je stanje podobno kot v taxiju in sobi. Kljub temu, da sem imel oblecene dolge hlace, srajco z dolgimi rokavi in nisem ravno zmrzljiv clovek, me je zeblo! Pojedel kos cudnega peciva, par komadov sushija, popil pivo, sel v sobo, se stusiral in po 22 urah koncno padel v posteljo. Seveda sem bil optimist in upal, da bom spal vsaj do sedmih po lokalnem casu…se celo budilko sem si nastavil….vendar me je jetlag totalno zje*al in sem se zbudil ze ob stirih. Tri ure, dokler se ni odprl press center, sem bluzil po sobi, gledal TV, naredil par fotk kipa svobode iz okna svoje sobe in se sam sebi smilil. Skoda, da nisem sel ven, ker je baje v Battery Parku (100m od hotela) bil »evropski party«,saj nihce od evropejcev ni mogel spati. Po obilnem in nadpovprecno dobrem zajtrku je sledil naporen dan…cez cel dan predavanja, predstavitve ipd…se med kosilom nam je tip iz Intela nakladal o Vpro tehnologiji. Popoldne okoli pol petih smo se vkrcali na buse in odsli v Skylight Studios, kjer naj bi bila velika zurka s predstavitvami novih produktov. Trudili so se, venda je se najboljsi del zurke bil obisk ekipe Orange County Choppers. Tipi so iste face kot na TV :), niso pa bili edine znane osebnosti tam. Gostja je bila se Serena Williams in neka kao slavna ceska manekenka. Vmes smo se se malo izmenjavali na flight simulatorju in simulatorju avtomobilskih dirk. Zabava+predstavitve je potekalo v enem prostoru, ki ni bil klimatiziran in je bil nezivljensko vroc, med tem ko so simulatorji, F1 (prava) in motor OCC bili razstavljeni v drugem prostoru, kjer pa je klima delala na max in smo spet vsi zmrzovali.Komaj smo cakali, da pridejo busi, da lahko gremo nazaj v hotel. Zadnji dan v NY….dopoldne voznja z ladjico…ogled novega plovila Proteus, katerega razvoj sofinancira HP. Precej atraktiven na prvi pogled…vendar se ga po eni minuti navelicas. Ko smo koncno prispeli nazaj v zaliv in pristali, smo morali se skoraj 1h cakat na buse, ki so nas odpeljali nazaj v hotel. Tam smo se checkoutali, pustili prtljago v recepciji…in sli vsak po svoje. Sel sem do »Ground zero«, Broadway, Wall St., Battery park In ostale turisticno zanimive destinacije v downtownu. Kljub temu, da sem bil turist, sam, nalozen z nahrbtnikom in fotoaparatom, sem se pocutil zelo varno. Najverjetneje zato, ker je prakticno na vsakem vogalu policija. Tudi nad njimi sem bil precej presenecen…t.i. traffic police se ukvarja z usmerjanjem prometa v kriziscih, kjer je to potrebno. Ce v kriziscu kljub semaforom prihaja do zastojov, se tja postavi policaj in usmerja promet, da je kar se da tekoc….nisem pa videl, da bi tezili ljudem, ki mimo njih pripeljejo 5mph nad omejitvijo, kot je to redna praksa pri nas. Nasi policajcki bi se lahko se kaj naucili od kolegov iz Amerike. Se nekaj mi je zelo padlo v oci…in sicer razni napisi, ki pomagajo vzdrzevati nek red. Npr…na gradbiscu je velik napis, ki poziva mimoidoce, da v primeru, da domnevajo, da so na gradbiscu nevarne razmere ali pa da vidijo, da delavci ne delajo, naj takoj poklicejo neko telefonsko stevilko. Podobno je na vozilih. Na nekem dostavniku je bil poziv, da ce vidite, da to vozilo stoji na mestu vec kot tri minute, ali da voznik ogroza ostale v prometu, takoj poklicite neko telefonsko stevilko. Morda pa le ni vse tako slabo v ZDA…
Let nazaj v Pariz je bil…obup. Ker smo imeli nocni let sem upal, da se bom lahko naspal na letalu. Ko me je zmanjkalo, je stevardesa zacela deliti vecerjo….po tem skoraj enournem procesu me je zopet zmanjkalo…dokler ni nastala panika, ker se je na Wcjem za nami vklopil dimni alarm. Seveda je skoraj vso osebje takoj priletelo tja, razmetalo vse elemente na Wcju..dokler niso ugotovili, da en kre*en ni mogel zdrzati brez cigareta. No, po tem me je se parkrat zmanjkalo za kaksnih deset minut…in to je bilo to, kar se tice mojega spanja na letalu. Trenutno sem v Parizu na letaliscu…na starem terminalu 2B in ze vec kot 3h cakam svoj polet, ki bo sele cez dobri dve uri in pol. Na drugih terminalih imajo vsaj normalne sedeze, ponekod celo PS3 konzole in racunalnike….tukaj pa NIC. Sedim na stopnicah in pisem…in se spet smilim sam sebi, med tem ko moji kolegi trdo garajo na festivalu FRiSK 2007. Over!
Pa se par slikic….
Razgled iz hotelske sobice…
Face 
Cudo od plovila
Ground Zero