Veterani pri osemnajstih
Včeraj sem se udeležil enega dogodka, na katerem je bil gost Arne Hodalič. Predstavil nam je svojo kratko fotoreportažo iz ruskega vojaškega kempa, približno 120 km iz ruskega glavnega mesta - Moskve. No, ta vojaški kemp ni čisto običajen. Gre namreč za otroški vojaški kemp. Na slikah je bilo mogoče videt otroke, stare od sedem let naprej, kako sredi ruske zime, pri -20°C, z golimi rokami čistijo pravo orožje, posodo, opravljajo treninge preživetja, vadijo borilne veščine in vse ostale stvari, ki so jih počeli tudi naši očetje v vojski - seveda pri “nekoliko” višjih temperaturah in kakšno desetletje starejši. Streljanje vadijo sicer le na streliščih, uporabljajo pa prave naboje. Med urjenjem naj bi imeli tudi vaje, ko se morejo s puškami plaziti po tleh, meter nad njihovimi glavami pa švigajo naboji, ki jih izstreljujejo inštruktorji. Po Arnejevih besedah ni med svojim celotnim bivanjem v kempu, niti enkrat videl, da bi se ti otroci obnašali svojim letom primerno (se hecali, smejali, kaj šele igrali…). Zadevo vzamejo baje smrtno resno. Šolanje se z koncem kampiranja nikakor ne zaključi, saj traja več let. Ti otroci hodijo redno v osnovno ali srednjo šolo, po pouku in med vikendi pa imajo intenzivne treninge, dodatna izobraževanja, med počitnicami pa razne priprave in kampiranja.
Morda se vse skupaj zdi zelo kruto, vendar popolnoma nihče ne sili teh otrok in staršev teh otrok, da jih pošljejo v to - razen morda razmer. Večina otrok, ki to daljše šolanje uspešno opravijo, se tudi kasneje zaposli v vojski kot specjalci ali častniki. Še več. Ker imajo v Rusiji še vedno obvezno služenje vojaškega (vojake nato veselo pošiljajo v Čečenijo in ostala žarišča) pridejo ti otroci v vojsko že pošteno natrenirani. Po zatrjevanju oficirjev naj med samim urjenjem otrok in tudi kasneje v pravem boju med tistimi, ki so se “usmerjeno izobraževali” za vojaka, trenutno ne bi bilo še nobenega padlega.
Kdo financira vse skupaj? Uradno naj bi to bili sponzorji, neuradno ministrstvo za obrambo.
V Rusiji je menda, predvsem med revnejšo populacijo in sirotami, zelo popularno tovrstno šolanje otrok, saj jim v primeru uspeha zagotavlja razmeroma lepo prihodnost.
Kljub zgražanju nekaterih, naj Rusija s tem ne bi kršila nobene konvencije ali česar podobnega, saj otrok ne pošilja v vojno, temveč jim (seveda neuradno) nudi le možnost šolanja, streljanje pa jim omogoča le na posebnih streliščih.
Za konec je Arne omenil še prigodo, ko ga je povabila finska veleposlanica v Rusiji na večerjo (razgovor), kjer mu je natolcevala o tem kako okrutno je to ravnanje z otroci in kakšna mirovnica je ona…med večerjo, pa sta se dotaknila tudi našega nakupa oklepnikov Patria. In kar naenkrat je gospa, ki je še nekaj minut nazaj trdila, da je zaprisežena mirovnica, začela z navdušenjem hvaliti njihove stroje”za delanje miru”.
Pa da ne bo kdo tega razumel narobe. Tudi sam si ne morem nikakor predstavljati, da bi svoje otroke (če bi jih imel), poslal v tako šolanje…
Pa še ena povezava do članka, ki govori o tem… http://news.bbc.co.uk/2/hi/world/europe/2176901.stm