Konec
Nedelja september 16th 2007, 18:41
Zapisano pod:

ESA: Topljenje ledu odprlo najkrajšo pot med Evropo in Azijo

Pariz - Evropska vesoljska agencija (ESA) je sporočila, da se je t. i. Severozahodni prehod, ki pod severnim tečajem povezuje Atlantski in Tihi ocean, po “zaslugi” rekordnega topljenja ledu na Arktiki popolnoma odprl.

Satelitski posnetki ESA jasno kažejo, da je najkrajša pot med Evropo in Azijo, ki poteka preko severa Kanade, sedaj popolnoma odprta in plovna, s čimer se je izpolnila stoletja stara želja raziskovalcev in drugih pomorščakov.

Krčenje ledu doseglo rekordno hitrost

ESA je objavila mozaik satelitskih posnetkov, ki jih je satelit Envisat posnel v začetku septembra. Kot so pojasnili v petek na agenciji, je krčenje ledu na Arktiki letos doseglo rekordno hitrost od leta 1978, ko so začeli s satelitskim spremljanjem območja.

Led pokriva milijon kilometrov manj Arktike kot lani

Kot so pojasnili, led pokriva le še tri milijone kvadratnih kilometrov Arktike, kar je milijon kvadratnih kilometrov manj, kot v letu 2005 ali 2006. Območja, ki jih pokriva “večni” led, so se zadnjih deset let sicer krčila s povprečno hitrostjo 100.000 kvadratnih kilometrov letno, zato je letošnji padec vsekakor ekstremen.

Led bo v naslednjih 70 letih praktično povsem izginil

Vodilni svetovni klimatologi, zbrani v Mednarodni skupini ZN o podnebnih spremembah (IPCC), so v četrtem poročilu ZN o posledicah segrevanja ozračja letos opozorili, da je Arktika eno najbolj ranljivih območij, kar se tiče globalnega segrevanja, ter napovedali, da bo led na tem območju v naslednjih 70 letih praktično povsem izginil. (STA/Foto Reuters)



Predsedniške volitve 2007
Nedelja september 16th 2007, 18:36
Zapisano pod:

Predsedniški kandidati predstavili svoj pogled na razvoj obrti

Celje - Predsedniški kandidati Danilo Türk, Jože Andrejaš, Darko Kranjc, Elena Pečarič in Artur Štern so danes na 40. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju na povabilo vodstva Obrtne zbornice Slovenije predstavili svoj pogled na razvoj podjetništva v Sloveniji.

Türk, ki se je sejma udeležil prvič, je povedal, da je bodočnost Slovenije povezana s podjetništvom in da država najbolj potrebuje prav podjetništvo in ustvarjalnost.

Andrejaš: Podjetništvo je temelj gospodarstva v Evropi

Če bi bil izvoljen za predsednika države, bi Türk skrbel, da bi bila razprava o zahtevah obrtnikov dobro usmerjena, je dejal danes. Andrejaš, ki je tudi sam obrtnik, je pojasnil, da je podjetništvo temelj gospodarstva v Evropi in če bi bil izvoljen za predsednika, bi si prizadeval, da bi bilo tako tudi v Sloveniji. Po njegovi oceni je zelo težko začeti obrt in številni današnji obrtniki so svojo dejavnost začeli v garažah. Meni, da je treba začetnikom omogočiti, da dejavnost pričnejo brez velikega kapitala. Dodal je tudi, da v obrtniški dejavnosti primanjkuje delovne sile, kar pomeni, da je bilo v preteklosti nekaj narobe s šolskim sistemom.

Kranjc ne podpira obveznega članstva v obrtni zbornici

Kranjc pa je poudaril, da mora biti predsednik države promotor podjetništva in dobrih idej. Izrazil je obžalovanje, da je v Sloveniji z delom prenehala mala šola podjetništva, ki je živela deset let. Opozoril je, da je predsednik države “figura, ki lahko vodi mnenjske kampanje in na ta način prispeva k razvoju podjetništva”. Dejal je še, da zakonodaja v Sloveniji ni dovolj usklajena s prakso ter da mora biti država zgled in svoje obveznosti plačevati v rokih. Obveznega članstva v obrtni zbornici Kranjc ne podpira, čeprav se zavzema za združevanje obrtnikov.

Pečaričeva: Država mora poskrbeti za enake možnosti za se

Pečaričeva je povedala, da se zaveda pomena odgovornosti, da ve, kako je treba iz meseca v mesec zagotoviti plače, plačati prispevke državi, podajati inovativne pobude, boriti se proti birokraciji in črpati sredstva iz evropskih skladov. “Država mora poskrbeti za enake možnosti za vse,” je še dejala. Štern pa bi obrtnike najprej vprašal, kaj bi radi, ko bi pridobil njihovo mnenje, bi se potem z njimi tudi pogovoril. Prednost pa bi dal revežem, potem pa obrtnikom. Zavzema se tudi za socialo in pravičnost. (STA/Foto STA)



Negova po 901 letu….
Torek avgust 28th 2007, 09:13
Zapisano pod:

Negova, slovenijo goriška vas strjeno naselje ki se razlega čez dva griča. Negova znana po znamenitih Negovskih čeladah in v zadnjem času po teologu psihologu Dr. Antonu Trstenjaku in v atentatu ubitem dobrotniku Ivanu Krambergerju. Prva omemba kraja sega v davno leto 1106 takrat je Negova prvič zapisana v pisnem viru z imenom Negoinezelo. Danes Negova po skoraj pol drugem desetletju spet doživlja preporod, kot da bi se Ivekov duh spet začel zanimati  za Negovo in njene prebivalce. Pisalo se je leto 1989 ko je Ivan Kramberger hotel v najem vzeti Negovsko jezero in Negovski grad in ga obnoviti . Ne vem kako bi sedaj bilo, zatrdim pa da boljše in Slovenija bi še sedaj imela živega dobrotnika posebne sorte. Po 15 letih njegove smrti je Negova oziroma grad največje gradbišče v Gornje Radgonski občini, investicija je vredna 120000000 sit, gradbišče si je pred kratkim ogledal tudi minister za kulturo Vasko Simoniti. Dela bi naj bila zaključena konec leta 2008 enako kot naša nesojena prekmurska avtocesta oziroma hitra cesta.

za-blog.JPG



GOTENIŠKE SKRIVNOSTI
Sobota maj 19th 2007, 10:18
Zapisano pod: SLOVENSKE SKRIVNOSTI

gotenica.JPG

Gotenica je največ duhov borila v času Jugoslavije, ko so na področju kočevskega naredili vrsto podzemnih rovov za zaščito takratnih državnih funkcionarjev. Skrivnosti goteniških rovov še do danes niso povsem raziskani, saj je na tem področju vadbeni center policije.



Predsedniške volitve 2007
Sreda maj 16th 2007, 13:14
Zapisano pod: OB MURSKE ZADEVE

Po zadnjih podatkih bi se naj za stol poglavarja Slovenije potegovalo več kandidatov. V igri so do sedaj Lojze Peterle,  Borut Pahor in  neodvisni kandidat Marjan Beranič. Kandidaturo še lahko vloži tudi kdo drugi z zbranimi 5000 podpisi.  Marjan Beranič se v politiko spušča na podoben način kot je to počel Ivan Kramberger leta 1990 -1992. Če ravno Marjan Beranič trdi, da sta bila z Ivanom Krambergerjem dobra prijatelja se zadnje čase poraja vprašanje, zakaj potem ni Ivan Kramberger Marjana Beraniča podpiral, saj nikjer nisem zasledil nič skupnega med Beraničom in Krambergerjem. Ob 15. obletnici smrti, ki bo 7 .junija letos bo zagotovo veliko povedanega, 14.05.2007 je v oddaji preverjeno na POP-Tv bil prispevek, kjer je Beranič govoril o veliki privrženosti Krambergerju, njegovi neumorni pomoči in predanosti. Upam, da bo zmagala razsodnost in da bo slovenijo v prihodnje vodil voditelj, ki si to zasluži.

predsedniška palača Slovenije



15 obletnica od atentata na Ivana Krambergerja
Sreda maj 16th 2007, 11:35
Zapisano pod: SLOVENSKE SKRIVNOSTI

Ivan Kramberger v Ljubljani 1990

 

 

 

 

Bliža se 15. obletnica smrti Ivana Krambergerja dobrotnika iz Negove. Da na kratko povem kdo je bil Ivan Kramberger. Rodil se je v revni viničarski družini 4.maja 1936. Mladost je preživel kot pastir, se izučil za dimnikarja, vojsko odslužil v Črni Gori in za vojne vrline dobil odlikovanje od maršala Tita. Po vojski je prebegnil v Nemčijo in začel kot čistilec kanalizacije, po naključju se je znašel v skladišču dializnih aparatov v Düisburški bolnici na njih opazil napake, jih popravil, izbolšal ter prijavil patente. V Jugoslavijo je pošiljal velike količine zdravil in pomoči. V domovino se je vrnil leta 1984 in si ob Negovskem jezeru ustvaril družino. Leta 1990 je kandidiral za predsednika predsedstva SR Slovenije on dobil podporo vsakega petega Slovenca, kar je zneslo 20% vseh glasov. Dve leti kasneje je kandiral na prvih predsedniških volitvah v samostojni Sloveniji. Volitev se ni učakal, saj je njegovo bogato življenjsko pot prekinila krogla iz puške atentatorja. Peter Rotar, ki je takrat priznanje priznal je bil obsojen na 12 let zapora in o devetih letih pogojno izpuščen. Poraja se vprašanje ali ni bil uboj politično nastavljen in je bil Peter Rotar le žrtveno jagnje.

 

V svojem življenju je Ivan Kramberger izdal 10 knjig, enajsta Pisma na moj naslov je za vedno ostala nedokončana. Po smrti je bilo napisanih več knjig, najbolj znana med njimi je Iskanje Resnice od Srečka Logarja, ki prikazuje zbiranje dokazov in sojenje Petru Rotarju. Napisan je tudi že scenarij za celovečerni film , ki je nastal pod peresom Ferija Lainščka in Igorja Likarja. V prihodnosti bo izdana tudi biografija, ki jo piše Ivan Kramberger,ml.

 

Po 15. letih si Ivan Kramberger zasluži, da se ve kdo je v resnici streljal na njega…..!



Sožitja med nami
Torek februar 27th 2007, 20:22
Zapisano pod: OB MURSKE ZADEVE

Koliko si pomagamo med sabo? Koliko časa namenimo za prostovoljno delo? Koliko darujemo v dobrodelne namene? Če ste odgovorili na vsa vprašanja z odgovorom zelo malo ali nič je skrajni čas, da na tem področju spremenite mišljenje in postanete prostovoljec. Delo v prostovoljnih organizacijah ni vedno naporno in nam je v veliko veselje. Posebej je pestro delo z invalidi. Sam veliko časa preživim ob osebah z motnjami v duševnem razvoju, saj imam brata z Downovim sindromom (mongolid) in sem aktiven član društva Sožitje. Veliko je organizacij, ki potrebujejo prostovoljce, največja organizacija v Sloveniji je rdeči križ. Lahko pomagate z sredstvi ali pomoč pri izvedbi projektov. Pri Zvezi Sožitje vsako leto razpišejo vse življenjsko učenje za osebe z motnjami v duševnem razvoju in včasih nam primanjkuje spremljevalcev in če se vidiš v tem se oglasi na lokalnem društvu Sožitje.

Pomagati si moremo..

sozitje.gif



Vprašanje časa…
Nedelja februar 25th 2007, 21:14
Zapisano pod: OB MURSKE ZADEVE

Vprašanje časa, kdaj bo Pomurska regija primerljiva z ostalimi Slovenskimi regijami. Sprašujem se kdaj bo Prekmurje povezano z ostalo Slovenijo. Avtocesto bomo dobili, vsaj obljubljeno je do konca leta 2008. Na ostale prometne povezave smo pozabili. Nekdanji načrti, da bi železniško progo v Gornji Radgoni povezali z Avstrijo. Vse je ostalo na papirju in sedaj če želiš na Dunaj moraš najprej v Maribor ali pa v Šentilj, težko pa nam je bilo zgraditi 500m proge, samo sedaj so nas pa Avstrijci prehiteli in območje, ki je bilo nekdaj predvideno za izgradnjo proge je sedaj poseljeno. Tudi na ostale povezave smo pozabili… Ob murske občine, posebej bi rad izpostavil občino Križevci, ki ni znala iz pogajati kolesarske steze od Križeve do Veržeja in od Križevec do Ljutomera, kot odškodnino za izgradnjo avtoceste na njenem ozemlju in koriščenju opuščene gramoznice kot deponijo zemlje od gradbišča avtoceste. Upajmo, da se bodo občine na ozemlju katerih se gradi avtocesta, sedaj iz pogajala nove kolesarske ceste in obnovitev obstoječih prometnih povezav.

avtocesta.jpg