Moj pogled na spolnost
Moj pogled je taksen: spolnost pomeni krepko, sveze in zdravo ziveti. A hkrati smo suznji lastnih teles, zato npr. dandanes vidimo, v kaksnih skandalih se znajdejo duhovniki, ki morajo spolnost celo zivljenje potlaciti. To početje je lahko nevarno. Zakaj se to dogaja?
1. DEL - Neukrotljivost spolne sle. Spolna orientacija - poskus opredelitve
Vzrok je napaka v krscanski dogmi, ki v prvi vrsti zanika clovesko naravo. Kdor potlacuje svojo spolnost, bo utrpel fizicno in psihicno skodo. Na zalost pa druzba hoce prav to, da ljudje potlacijo svoje resnicne obcutke in nagnjenja, ker so dolocene neke norme/smernice/kvazi “normalno” vedenje. Moc prepovedi in s tem tudi zatiranje pristnih bioloskih nagnjenj k spolnosti nosi kombinacija rimokatolicizma in malomescanske vzgoje: (1) obvezen celibat, prepoved masturbiranja, obsoja homo-, trans- in biseksualnost ipd.
Subjektivnih pogledov na spolnost je skoraj toliko, kolikor je ljudi. Vendar sta samo dva objektivna pogleda: (1) ohranitev cloveske vrste in (2) predajanje uzitkom. O teh dveh tockah bom tudi zdaj spregovoril.
(1) Clovek ima prirojeno nagnjenje k spolnosti, saj je le-ta povezan s telesnimi uzitki, ki skoraj presegajo resnicnost in ga popelje v neko transcendentalno stanje odmaknjenosti. Ta odmaknjenost ima vec stopenj: od zacetnega pogleda na simpaticno osebo pa vse do orgazma.
Tako je ocitno, da smo ljudje in vsa ziva bitja suznji spolnosti oz. nasih teles. Smo lutke matere narave, ki nas zene v ohranitev ljudske vrste. Nas razum bo to poskusal zanikati in se narediti nedolznega, vendar pa je nasa bioloska predispozicija mocnejsa - in mocna tudi mora biti, sicer bi vsi postali aseksualni/apaticni in bi izumrli. Ocitno se organska kemija razlikuje po anorganski prav v tem, da tezi k nerazpadanju, obnavljanju in »nadgradnji«, medtem ko je anorganska kemija iz vidika zivljenja nekaksen odvecen ostanek, neka smet, a tudi pomembna sestavina vesolja (ceprav vecino sestavlja t.i. »temna snov«, ki se ni definirana).
Seveda heteroseksualec poskusa na vse mogoce nacine priti do simpaticne osebe nasprotnega spola (velja seveda za oba spola). Tukaj smo ljudje vpeljali kategorijo t.i. “romanticne ljubezni”. Ta izraz je nekaksna omilitev seksa kot smisla zivljenja, kar pa je v resnici tudi neko bistvo, okoli katerega se vrti vsakrsno razmerje, vsak zakonski stan. Kdorkoli bo poskusal zanikati to, samemu sebi laze. To pravilo ne velja za prevarante, ki se porocajo zgolj zaradi premozenja, pridobitve drzavljanstva in podobno, ker to je »antievolucijsko« obnasanje, ki ga vodi po eni strani pohlep (mozganov) po ugodju (zaradi tega je toliko pitja alkohola prav pri pubertetnikih, ker alkohol stimulira podrocje mozganov za mocno ugodje) - zaradi pomanjkanja hormona za telesni uzitek (lagodje in sprostitev po orgazmu je celota, ki je nujna in je obenem nezavedni del vseh bitij, saj to je garant, da se “ohranimo”), po drugi strani pa seveda instinkt za nekaksno “prezivetje” (npr. ce ne dobim zeljenega drzavljanstva, se mi zadani cilji tukaj ne bodo uresnicili in bo moja eksistenca “ogrozena”). Seveda ni pametno govoriti partnerju, da ga/jo hocemo imeti ob sebi le zato, ker bomo lahko med sabo seksali in dodali svoj kamencek v mozaiku ohranjanja nase vrste Homo sapiens. Taka oseba partnerja zagotovo ne bo nasla. Iz tega razloga nas je mati narava opremila se z necim: z dvorjenjem. Dvorjenje opazimo pri vseh zivalskih vrstah - zivali navajam zato, ker smo tudi mi ziva bitja, sestavljena iz DNK, genov, mesa in krvi, ki nas je oblikovala evolucija. Dvorimo na sto in en nacin – od razganjanih najstnikov, ki simpatijo opazujejo, se ji priblizujejo, se privlacno oblacijo, lepo negujejo, nadisavijo, posiljajo custveno obarvane SMSe in emaile, vse do upokojencev, ki si zelijo samo nekaj neznosti in druzbe v jeseni zivljenja, ter si preko anonimnih oglasov iscejo partnerja, ki ga/jo dodobra spoznajo sele po nekem za njih znacilnem »dvorjenju« ob obcasnih shajanjih v cajnici ali tihi kavarni.
Vendar pa se materi naravi ohranjanje vrste ne posreci vedno. Cloveski genom so razvozlali pred nekaj leti in sedaj vemo, da smo sestavljeni iz priblizno 35,000 genov, vsak s svojo funkcijo, izmed katerih je veliko se nejasno definiranih. Ker so pa geni, ki so odgovorni za spolno obnasanje in usmerjenost, ze najdeni in definirani, se velikokrat pojavijo t.i. napake pri kopiranju starsevskih genov, ki jih otrok podeduje od vsakega 50%. Tako pride do sprememb v mozganih, ki nastanejo ze v embrionalni stopnji razvoja v maternici (zarodek). Prav tu clovek dobi svojo spolno usmerjenost in bioloske spolne znake. Tako se lahko poleg heteroseksualnih (t.i. »normalnih«) ljudje rojevajo z moskim telesom, a z zenskimi mozgani, ki se posledicno spolno nagibajo k moskim. Take osebe so prepricane, da so v »napacnem telesu« in nekateri se odlocijo za operacijsko preobrazbo v zensko, drugi pa postanejo transseksualci, tretji pa ne naredijo nicesar, ker se bojijo posledic nepoucene, nestrpne druzbe in raje trpijo ter zivijo v strasni osamljenosti. Ostanejo le vecni opazovalci sveta. Rojevajo se tudi ljudje z zenskim telesom, a z moskimi mozgani. Take osebe trdijo, da so moski, ki so »ujeti v zenskem telesu« in so tako logicno spolno usmerjeni k zenskam. Ta pojava ljudje vidijo kot homoseksualnost in lezbicnost. Ta obcutek »ujetosti« v napacnem telesu je posledica zelo velike kolicine zenskih spolnih hormonov v mozganih moskega in moskih spolnih hormonov v telesu zenske. Pri nekaj nizji stopnji teh hormonov v »napacnem telesu« ljudje nimajo obcutka, da so »ujeti«, ampak jih druzba oznaci za homoseksualce (moske geje in zenske lezbijke). Tukaj pa se zacne zgodba o strpnost druzbe, ki je na zalost omejena malomescanska v vecini predelov sveta in tej druzbi diktira tudi vera, da je obnasanje gejev in lezbijk prepovedano, bolano, nenaravno, nenormalno itn. Nobeden istospolno usmerjeni clovek ni bil in nikoli ne bo umsko ali kakorkoli drugace prizadet, kvecjemu manjka nekaj pameti tistim, ki ne vidijo, da v naravi ni samo enolicnosti, ampak prevladuje mnogoterost. Slavne zgodovinske osebnosti, ki so bili bodisi geji, bi- ali homoseksualci, najdemo na straneh www.gaybiz.com/say/history/ in www.glyphmedia.com/host/darklight/FamHomos.htm. Nasli boste seznam svetovno znanih zdravnikov, odvetnikov, politikov, doktorjev znanosti, priznanih pisateljev in pesnikov, ki so si prisluzili taksne in drugacne nagrade ter priznanja za intelektualne dosezke – ena stvar pa jim je skupna: vsi so ali geji ali lezbijke ali biseksualci. Malomescanska in versko dogmaticna teorija je v hipu porusena.
(2) Tu bom govoril o povezavi spolnosti z uzitkom, ceprav ugodje pri cloveku povzroca tudi cela vrsta drugih stvari. Prekomerno ugodje pa seveda pelje do odvisnosti, ampak to je zgodba zase. Ta del je precej teoreticno obarvan, zato bom kratek: ker imajo »nizje« zivali manj mozganskega korteksa in zato manj razmisljanja, manj »zavesti«, se obnasajo skoraj izkljucno kot roboti – nagonsko, biolosko vnaprej »programirano«. Zato je logicno sklepati, da »nizji« sesalci ne cutijo skoraj nobenega telesnega lagodja pri spolnem aktu tako kot »visji« sesalci (predstavljajte si, da si kit po spolnem aktu s samico prizge cigareto in uzivata v obcutkih po orgazmu – tega ni), med njimi tudi mi ljudje. Ker imamo najvec korteksa in s tem tudi »razum«, ki lahko nasprotuje bioloskim potrebam in nagnjenjem (spomnite se npr. na situacijo, ko ste sredi avtoceste, vas pa zvija v zelodcu od lakote – seveda se ne boste takoj ustavili in pojedli sendvic, ker veste, da bo cez sekundo v vas trcil avto od zadaj in vas ubil; zato vas razum premaga instinkt in pocakate do naslednjega pocivalisca), se lahko skusnjavi upremo, vcasih pa tudi ne! Kaj mislite zakaj se Viagra tako dobro prodaja? Ker se moški ne more vzdrzati, da ne bi seksal! Z drugimi besedami: mozgani rabijo mnogo lagodja, veliko uzitka, saj to umirja telo in zelo pozitivno ucinkuje na zivcni sistem. Podoben primer je tudi s sladko hrano in slaščicami.
OK, za zakljucek pa to: na zalost se pogledi na spolnost pri ljudeh razlikujejo, od . Jaz vidim problem v dveh stvareh: (1) malomescanski miselnosti in krscanski (napacni) dogmi o spolnosti, ki ljudi napeljuje, da izbrisejo vse ljudi tega sveta, ki niso heteroseksualni, in (2) v t.i. intuitivni biologiji, ki jo ima vsak od nas – ta intuicija nam daje obcutek nelagodja, kadar npr. hetreroseksualna oseba ve, da stoji poleg homo- ali biseksualne osebe in se boji, da bo »okuzen« in s tem postal enak. Ta intuicija je mehanizem v slehernem telesu, ki nas aktivira tako, da človek obcuti nek gnus do geja ali zenska do lezbijke, iz preprostega razloga, ker si takoj nezavedno predstavljamo, da smo njihove spolne »tarce« in se spolna vloga obrne, kar nas naredi ranljive. V bistvu pa je ta bioloska intuicija le trik narave, kako izbrati pravega partnerja in ne pomeni, da stojimo poleg umsko bolanega ali izprijenega nevarnega cloveka, ki ogroza druzbo in je obsojanja vredna.
S tem esejem dokazujem nepravicnost in grobo napako v miselnosti krscanstva in malega mescanstva v pogledih na clovesko spolnost.
Mladi in stari, seksajte kolikor lahko, kajti prav to je zdravilo proti depresijam, utrujenosti, izcrpanosti…Vse, kar sem povedal, so znanstvena dejstva, ki so lahko preverljiva v studijah, monografijah in mozno tudi na internetu.
2. DEL - Tabu tema: homoseksualnost.
Biologi, antropologi, etologi in drugi akademiki si ze stoletja zatiskajo oci pred resnico. Venomer so trdili, da je razlicna spolna usmerjenost najdena le pri cloveku, pri zivalih pa ne. Da je homoseksualnost »nenaravna« in da je v naravi ni. Koncno so v ospredje stopili nekateri znanstveniki, ki so prekinili molk konzervativnih in molčečih raziskovalcev. Par let nazaj je na trg prislo mnogo knjig o spolnem obnasanju, med drugim tudi uspesnica biologa dr. Bagemihla z naslovom “Biological Exuberance: Animal Homosexuality and Natural Diversity”, v katerem so zbrane terenske raziskave in podatki o spolnem obnasanju vec kot 500 razlicnih vrst zivali. Bagemihl dokazuje svoje izsledke, ki jih je dolga leta zbiral in prisel do podatka, da je izmed svojih petsto in nekaj izbranih vrst sesalcev, pticev, kuscarjev, zuzelk in drugih zabelezil homo- in biseksualnost v vec kot 450 vrstah. To je bila sokantna stvar in “revolucija” pri konzervativnih biologih, ki so se bali, da bo to dejstvo enkrat le prislo na dan. Ti podatki nam pomagajo pri razumevanju tudi cloveske spolnosti in njenih oblik v druzbi. Bagemihl je npr. pri bonobih (vrsta opic) videl in dolgo casa opazoval, da so vse populacije bonobov na svetu biseksualne - to pomeni, da so vse te opice na svetu ze rojene biseksualne. Zanimiv je tudi podatek Bagemihla, da pri vseh teh 450 vrstah zivali ni naletel na niti eno vrsto, kjer bi v populaciji bili sami heteroseksualni osebki! Pri nobeni vrsti ni zaslediti, da bi vsak samec vedno spolno obceval s samico - to se je dogajalo le v sezoni parjenja, tako da vrste nikoli pravzaprav ne morejo izumreti. Mnogokrat in v vseh omenjenih vrstah je vedno bil nek doloceni procent osebkov, ki so bili isto- ali dvospolno usmerjenih. In to je zakon narave! In vendar Bagemihl nikjer ni nasel vrste, ki bila 100% homoseksualna, saj se to v evoluciji sploh ne more zgoditi, kajti preden se vsi rodijo istospolni, bo prej zmanjkalo samic in samci niti ne zivijo tako dolgo. Torej, iz tega se da narediti naslednji zakljucek: koncno smo dobili ljudi, ki so si upali zapisati resnicne podatke iz zivalskega sveta in jih aplicirati na cloveka, saj smo geneticno gledano njihovi sorodniki, le da smo se po evolucijski lestvici dvignili za nekaj stopnick visje, a v principu delujemo na popolnoma enak nacin kot zivali. Ljudje, ki so slepo poudarjali to, da je bi- in homoseksualnost le cloveska perverzija in da je to “nenaravno obnasanje”, ker se ga v naravi zaslediti ne da, so ocitno brcali v temo.
Bagemihl je opazil se nekaj: velikokrat so se zivali spuscale v heteroseksualna in istospolna dejanja kar tako, brez kakrsnega posebnega vzroka. Bagemihl navaja, da ocitno spolnost nima samo funkcije razmnozevanja in ohranjanja vrste, ampak da gre preprosto se za neko potrebo po telesnem lagodju, uzitku. In prav to je to, o cem sem v zgornjem postu govoril pod tocko (2). Vedeti pa je treba tudi to, da obstaja vec vrst uzitkov, tako da je vec razlicnih faktorjev, ki sprozijo ugodje. Konzervativni znanstveniki so precej skepticni do te razlage, saj v vsakem koscku evolucije vidijo eno samo, jasno funkcijo necesa. Ampak ocitno ni tako, saj vemo tudi to, da je pri ljudeh cisto enaka situacija. Mladi se npr. spuscajo v flirtanje, samo da bi fant “polozil” punco (ali obratno) v eni noci, naslednji dan pa se ze komaj poznata; vemo tudi, da partnerji (poroceni in neporoceni) seksajo nekajkrat na teden zgolj zaradi spolnega uzitka in ne zaradi razmnozevanja in ohranjanja cloveske vrste.
Sklep: staro, zmotno prepricanje “To, kar ni v naravi, je nenaravno.” je zmotno prav zaradi empiricnih dokazov neposredno iz zivalskega sveta, katerih sorodniki smo tudi ljudje. Vse oblike spolnega obnasanja, ki obstajajo v cloveski druzbi, obstajajo tudi v zivalski. Dokazi so tu, le interpretacije so razlicne. Ampak, ocitno je, da je zares vse naravno - kdorkoli smo in karkoli pocnemo.
Naj samo navedem (zmotno) “razlago” nekaterih konzervativnih “znanstvenikov”: ko so na posnetkih videli, da sta se dve opicji samici vklenili ena v drugo in ob tem spuscali krike uzitka, in to pri vecih opicah in celo veckrat na dan, so pametno kimali in rekli, da “ena samica podvrzeno pozdravlja drugo”. Res znanstveno.
Imejte se radi, sprejmite vse ljudi okoli sebe, neglede na to, kako in koga imajo radi, saj je vse v naravi, vse to je del zivljenja na zemlji in s tem tudi naravni del nas, le nauciti se moramo, kako to vcepiti v glave tistim, ki na raznih forumih izjavljajo, da je treba “vse drugacne dati na grmado”. Vsi drugačni, vsi enakopravni.