Evropsko leto jezikov 2001
Na tej strani boste našli same zanimivosti iz madžarskega jezika in kulture, kar sem pripravil za moje predavanje sedmim razredom na povabilo OŠ III decembra leta 2001 v okviru mednarodnega programa Evropsko leto jezikov – Jeziki brez meja. Pod vsako črko boste našli eno geslo in kratko obrazložitev. Stran je primerna za pripravo seminarske naloge ali pa referata. Dovoljujem souporabo in razmnoževanje teh podatkov širšemu občinstvu.
Pa veliko užitkov in poučnih minutk vam želim!
EVROPSKO LETO JEZIKOV 2001
Attila Szabo: „Madžarski jezik in kultura“
Predavanje, 19. december 2001, OŠ III M. Sobota
Abecedni seznam pojmov
A – Attila (slov. Atila; strahoviti hunski vojskovodja, Huni so bili azijsko ljudstvo, daljno sorodstvo s Turki ali Mongoli, prestopili Volgo, prisilili ljudstva na zahod, v Evropo prišlo le 20-30 tisoč H., bili so nomadi plenilci, hitra in nevarna vojaška konjenica, oče Ruga napadel rim. cesarstvo l. 420, premagani Rimljani plačevali letno zlatnino, po Rugovi smrti oblast prevzela sinova Attila in Bleda, povišala sta davek v zlatnini, l. 445 zarota proti Bledi, Attila napade balk. ljudstva zaradi pustošenja potresa l. 447, Valentinian ni dopustil poroke Honorie rim. kraljične in Attila je napadel vendar pa je bitko izgubil l. 451 proti Aetiju, toda l. 452 Attila napadel juž. Italijo, prišel do Rima, vendar bil izčrpan zaradi drugih vojn, tudi Attilova vojska je trpela za lakoto in izmučenostjo, Attila sprejel premirje, l. 453 je umrl zaradi možganske krvavitve, hunska vladavina razpadla in se pomaknila na vzhod, etnična podoba Evrope se je zelo spremenila), atilla (kratki madžarski moški suknjič, okrašen z vrvčastimi našitki, suknjič huzarske uniforme; huzar – nekdaj lahki pripadnik madžarske konjenice), abeceda, sposojenke aldüvati (iz ‘áldoz’), alomaš (iz ‘állomás’), aldov /svete meše/ (iz ‘áldó’), apoštol (iz ‘apostol’)
B – Budimpešta (Budapest, gl. m. Madžarske, 2.1 mln. preb., kar je petina celotnega m. prebivalstva, leži na obeh bregovih Donave, na desnem bregu Buda z gradom in vladnimi zgradbami, na levem pa Pest, univerze, akademije, muzeji, industrija, pomembno rečno pristanišče, prek Donave 6 cestnih in 2 železniška mostova, Buda in Pest sta nastala v sred. veku, 1541 do 1686 je B. pripadla Turčiji), bograč (golažu podobna prekmurska jed s krompirjem in testeninami, izvira iz madžarske besede bogrács – kotliček; bográcsgulyás), sposojenke baota (iz ‘bolt’), banda (iz ‘banda’), bar/gelibar (iz prisl. ‘bár’), bečar (iz ‘betyár’), beteg (iz ‘beteg’), biciklin (iz ‘bicikli’), birka (iz ‘birka’), bočkor (iz ‘bocskor’), bunda (iz ‘bunda’)
C – Clinton in ameriško-madžarski protimafijski sporazum 1998 (takratni zun. min. Orbán Viktor je okt. 1998 s predsednikom FBI podpisal šestčlenski protimafij. sporazum in Clinton zatrdil, da Madž. kot bodoča članica NATA ne spada več v sovj. cono), sposojenke cipela (iz ‘cip(ell)ő’), cintor (iz stmdž. ‘cinterem’), cukraš (iz ‘cukrász’)
Č – čardaš (madžarski ples v dvodelnem taktu iz 19. stoletja, počasen uvod in hitra friska), sposojenki čunta (iz ‘csont’), čizme (iz ‘csizma’)
D – država in ustanovitev madžarske države (l. 895/896 poganski Madžari poselijo Panonsko kotlino, l. 953 se prične pokristjanjevanje poganskih Madžarov na prošnjo kneza Geze, ki je hotel utrditi odnose z drugimi narodi in postati neodvisen vladar, po njegovi smrti postane 1.jan. 1001 sin Geze, Vajk, prvi krščanski knez, katerega prekrstijo v Ištvana, takoj zatem Ištvan ustvari prvo madžarsko fevdalno državo, stabilizira notranjo ureditev, okrepi vojaško moč in ukaže zidavo cerkva, škofij), sposojenke dödöli (iz ‘dödölle’), džündž (iz ‘gyöngy’), džündžavnica (iz ‘gyöngyvirág’)
E – Evropska Unija in njeno pospeševanje učenja tujih jezikov (Sposobnost govorjenja tujih jezikov je odločilna za raznoliko in cvetočo Evropo. V mnogih državah je za večino ljudi povsem običajno, da lahko uporabljajo vsaj tri jezike. Ti ljudje se laže selijo iz države v državo zaradi izobraževanja in iz poklicnih ali drugih razlogov. Njihove spretnosti so privlačne za delodajalce. Imajo dobre možnosti, da izrabijo prednosti evropskega državljanstva in enotnega trga, zlasti pa pravico bivati in opravljanja poklica kjerkoli v Evropski uniji. Zato se Evropska unija loteva široke palete dejavnosti za pospeševanje učenja jezikov s programi Socrates, Lingua, Comenius, Grundtvig, Leonardo da Vinci, Media Plus idr.), sposojenka engedüvate (iz ‘enged’)
F – folklora (besedo uvedel J.W. Thomas 1846, angl. folklore [folk = ljudstvo, narod + lore = znanost; izročilo], narodopisje oz. ljud. izročilo, ljud. duh. kultura (zlasti poezija, glasba in ples); tudi pri nas znana madž. pesem „Az a szép, az a szép, akinek a szeme kék, akinek a szeme kék. Lám az enyém, lám az enyém sötétkék, mégsem vagyok a babámnak elég szép“, refren), sposojenka fele/sefele (iz ‘féle’)
G – glasba (veliko narodnozabavne glasbe, pop, rock, techno, metal in druge zvrsti, trad. glasba, okoli 1740 nastane ciganski ples verbunkoš (’ples rekrutov’), 1844 prva madž. opera, največji glasb. ustvarjalci: Bartók, Liszt, Erkel, Kodály, Ligeti), sposojenke gazda (iz ‘gazda’), grof (iz ‘gróf’), gumb (iz ‘gomb’), gulaš (iz ‘gulyás’)
H – himna Madžarske in njen pomen (avtor: Kölcsey Ferenc (1823) – Isten áld meg a magyart – Jó kedvvel, bőséggel – Nyújts feléje védő kart ha küzd ellenséggel – Balsors akit régen tép – Hozz rá víg esztendőt – Megbünhödte már e nép a múltat s jövendőt!; himna je nagovor Bogu, ima kulturnozgodovinski pomen, opiše zgodovino madž. naroda in prosi Boga za milost in svetlejšo prihodnost), sposojenki hasniti (iz ‘használ’), hasek (iz ‘haszon’)
I – izobraževanje (šolski sistem: začetek OŠ s šestimi leti, sestoji iz 4+4 let (spodnja in zgornja stopnja), po OŠ 3 možnosti: gimn., strokovna sred. š. ali poklicna sred. š., v 90-ih l. ponekod uvedli 6+6 oz. starejšo 4+8 letno šolanje, vrednost ocen enaka kot pri nas, obvezno šolanje do 16 l. starosti), imena in priimki (M. ali ž. imena? - Mária, Erzsébet, Ilona, Katalin, István, József, László, János, Ferenc, Pityu, Pista, Judit, Anna, Irén, Attila, Géza, Tibor, Ibolya, Sanyi, Andor, Sándor, Levente, Botond, Zoltán, Pál; madž. priimki pri nas (50 v M. Soboti): Farkaš, Gomboc, S(z)abo, Ficko, Vöröš, Casar, Grof, Barat, Eöry, Faršang, Feher, Fijok, Gabor, Gazdag, Gjerek, Gjörek, Gomboši, Gyerek, Hajnal, Horvat, Kardoš, Karolyi, Köleš, Köveš, Kulčar, Lendvaj, Lukač, Marciuš, Magyar, Nagy, Nemeš, Banfi, Palfi, Györfi, Papp, Pentek, Pocak (Želodec), Puškaš, Sarka, Szöke, Šajt, Šarkanj, Šiker, Šipoš, Šoš, Török, Tot(h), Varga, Vezer, Virag [vir: telefonski imenik Slovenije]), sposojenka itvani (iz ‘hitvány’)
J – jezik in Evropa (evr. jeziki glede na št. govorcev: angl. j. 47%, nem.j. 32%, franc. j. 26%, ital. j. 18% in špan. j. 14%; 44 odstotkov evropskih državljanov lahko sodeluje v pogovoru v jeziku, ki ni njihova materinščina; Angleščina je na splošno prvi tuji jezik v izobraževanju v vseh državah članicah EU, francoščina pa skoraj vedno drugi. V celoti se 89 odstotkov učencev uči angleščino, 32 odstotkov se jih uči francoščino, 18 odstotkov nemščino in 8 odstotkov španščino), sposojenka jacint (iz ‘jácint’)
K – kulturni prazniki (Dan madž. kulture - 22.jan., na ta dan l. 1823 Kölcsey napisal zgodovinski Himnusz (današnja himna), praznik od 1991; Dan. ref. 1848 - 15. marec, upor ljudstven proti Avstro-Ogrski; Dan pesništva – 11.apr., na roj. dan József Attila, največji lirik 20. st.; Praznik Sv. Štefana - 20.avg., na István, vsakoletne prireditve ob Donavi; Dan madž. znanosti - 2.nov. v spoštovanje ustanovitelju Akademije znanosti l. 1825, grofu Széchenyi István-u), sposojenke kejp (iz ‘kép’), krumple (iz ‘krumpli’), kukurca (iz ‘kukorica’), kormanj (iz ‘kormány’), kertejs (iz ‘kertész’)
L – lega Madžarske (Panon. kotl., razdeli jo Donava: na vzh. je niž. svet Alföld, na zah. pa gričevnato, na sev. Mátra z najviš. vrhom Kékes (1015m), gl. reki Donava in Tisa, največje srednjeevr. jezero Balaton, preb.: Madžari, Romuni, Romi, Slovaki, Hrvati), sposojenki lanec (iz ‘lánc’), legvar (iz ‘lekvár’), labda (’labda’), lugaš (iz ‘lugas’)
M – Madžari in njihova zgodovina (domnevna pradomovina Madžarov južno od Urala v 4. tisočletju pr.n.št., uralsko ljudstvo se je pomikalo delno na jug in delno sever ter so tako nastala ugrofinska in samojedska ljudstva, Madžari so se pomikali južno od Urala, nastala t.i. ‘Magna Hungaria’, Ugrofinci jezikovno razpadejo v permofinsko in ugrijsko jezik. družino, ugrofinska ljudstva kasneje razpadejo v ugrijsko in finsko skupino, 1500 pr.n.št. pojav konjereje pri Ugrijcih, odcepijo se Obugrijci, med l. 1000 in 500 pr.n.št. se odcepijo Pramadžari, živijo v Levediji ob reki Don, srečanje s turško kulturo, prevzem besed, l. 839 prvi zapisi o Madžarih, prišli do Bolgarov, l. 862 M. napadejo tamkajšnja ljudstva, Madžari se povežejo s frankovskim kraljem Arnulfom proti moravskemu Svatopluku, M. med Dnjeprom in Dnjestrom, med begom v hudih vzh. napadih prebegnili v Panonsko kotlino in se utrdili na današnjem ozemlju), madžarski jezik (ugrofinska jezikovna družina, v sorodu s finščino, manjši, komi in drugimi uralskimi jeziki; samoglasniška harmonija, 17 sklonov, jezikovni purizem, vplivi na prekmurščino, sposojenke iz turščine, latinščine, iranščine, grščine, prihodnost madžarskega jezika), sposojenka mužikaš (iz ‘muzsikás’)
N – Nobelovi nagrajenci (Lenárd Fülöp (katodno žarčenje, fizika, 1905), Bárány Róbert (človeški ravnotežni organ, medicina, 1914), Zsigmondy Richard (koloidi, kemija, 1925), Szent-Györgyi Albert (kem. procesi pregorevanja, vitamin C oz. askorbinska kislina, medicina, 1937), Hevesy György (odkril hafnij, redka kovina, kemija, 1943), Békésy György (slušni mehanizem, medicina, 1961), Wigner Jenő (atomsko jedro in partikli, fizika, 1963), Gábor Dénes (holografija, fizika, 1971), Polányi John Charles (osnove kemijskih procesov, kemija, 1986), Wiesel Emil, (antirasizem, mir, 1986), Oláh György (karbokationi, kemija, 1994), Harsányi János (ekonomija, 1994)), narodna noša (glej sliko in fotokopijo), najdaljši besedi, sposojenka nenika/-ke (iz ‘nénike’)
O – Orbán Viktor (predsednik vlade), sposojenka oroslan (iz ‘oroszlán’)
P – Petőfi Sándor (največji madž. lirik, vodja peštanske mladine 1848, revolucionarna pesem „Nemzeti dal“), Porabje in Porabski Slovenci (žive v 8 občinah, od 10. st. naprej so v sklopu madžarske države, Slovenska vas, kult. središče Monošter), sposojenke poštaš (iz ‘postás’), palinka (iz ‘pálinka’), palačinta/-ka (iz ‘palacsinta’), padlaš (iz ‘padlás’)
R – reformacija 1848 (upor meščanstva proti fevdalizmu leta 1848 širom Evrope, ‘pomlad narodov’ se je začela januarja na Siciliji, februarja je rev. izbruhnila še v Franciji, marca v Berlinu in Avstriji (Metternich); Avtsro-Ogrska monarhija: upor Čehov, slovenskih kmetov v Igu (program ‘Zedinjena Slovenija’), na Hrvaškem izvolili Jelačića za bana, na začetku madžarsko plemstvo pomagalo Avstriji zadušiti revolucijo v Italiji vendar potem tudi upori na Madžarskem, Jelačić začel vojno proti madž. upornikom (uprl se mu je Kossuth Lajos), dec. je cesarja Ferdinanda zamenjal Franc Jožef, ki je preuredil monarhijo z enakopravnostjo 5 narodov (Madžari niso bili deležni teh pravic), revol. se je končala z zmago nad Madžari z rusko pomočjo avg. 1849; na Madžarskem so bili med drugimi glavni dejavniki meščanskih uporov Kossuth Lajos, Deák Ferenc, vojskovodja Bem, domoljubni pesnik Petőfi Sándor, ki je 13. marca 1848 narodu pred Nacionalnem muzeju v Budimpešti prebral svojo pesem Nemzeti dal, v katerem nagovarja narod za boj proti fevdalizmu in za enakopravnost vseh narodov, prebrali so tudi zahteve naroda ‘12 točk’, zahtevali so enakopravnost vseh narodov, odpravo cenzure, svobodo tiska, zedinjenje s Transilvanijo (Erdély), Habsburžani so do poletja zadušili upore, nato Franc Jožef dal ukaz Windischgrätzu napad na Madžarsko, uspešni protiudarci poveljnika Bema, za nekaj časa postala Madžarska neodvisna vendar 1849 so z rusko pomočjo 200 tisoč vojakov prevzeli madžarsko oblast, vodje upora so bili usmrčeni), sposojenki ronjaš, ronjavi (iz ‘rongyos’)
S – Svet Evrope (SE je polit. org., ki jo je 5. maja 1949 ust. deset evr. držav, da bi pospeševale večjo enotnost med njegovimi članicami. Sedaj ima 41 držav članic iz vse Evrope, sedež v Strasbourgu, Francija; http://www.coe.int ; SE pomaga drž. čl. pri izvajanju novih jezik. programov ter spodbuja inovacije pri pouč. jez. in izobraž. učiteljev. Njegove dejavnosti na tem področju usklajujeta dve komplement. telesi: Sekcija za moderne jezike (Modern Languages Division - MLD) v Strasbourgu in Evropski center za moderne jezike (European Centre for Modern Languages - ECML) v Gradcu v Avstriji. Vzroki in cilji: a. Vsakdanje potrebe udeležencev izobraževanja po sporazumevanju, b. Skupni evr. okviri učenja in pouč. jezikov, c. Evropska jezikovna mapa (jezikovna izkaznica, jezikovni in kulturni življenjepis, zbirnik), sposojenka somar (iz ’szamár’)
Š – športni zvezdniki (Puskás Ferenc, nogomet, od 1956 igral za Real Madrid, Kornél Dávid, košarka, igral za Chicago Bulls, Egerszegi Krisztina, umetnostno drsanje), sposojenke šarvejdi (iz ’sárvédő’), šör (iz ’sör’), štaniclin (iz ’stanicli’)
T – televizija in tel. zvezde (’Vastyúk is talál szeget’: “Lábvíz„ (ének); hollywoodski igralci madž. rodu: Tony Curtis (Madžar žid. rodu), Zsa Zsa Gábor, Peter Falk (Madžar po očetu), Béla Lugosi (prva hollywoodska Drakula), Joscka Fischer (nem. politik iz Budimpešte), Ferenc Puskás (nogometna zvezda, l. 1956 emigriral v Španijo in igral za Real Madrid)), tuji jezik (Evropska komisija in Svet Evrope sta objavila Vodnik za udeležence jezikovnega izobraževanja (Guide for Language Learners, načini učenja: a. tečaji za samouke, b. TV in radio, c. iščite po internetu, č. učite se z učiteljem, d. učite se v službi, f. tečaji v tujini; seveda je vse odvisno od časa na razpolago, od interesa za nek jezik in zakaj se je učite; nasveti: potrpežljivost, želja po sporazumevanju, nadzorujte napredek, preskusite svoje znanje, obiščite državo), sposojenke talige/talička (iz ‘taliga, talicska’), tanač (iz ‘tanács), tanjer (iz ‘tányér), taška (iz ‘táska’)
U – UNESCO in madžarska kulturna dediščina (United Nations Educational Scientific and Cultural Organization oz. Org. ZN za izobraž., znanost in kulturo je leta 1972 sprejel odlok o varstvu madžarske kulturne dediščine, in sicer vasico Hollókő iz 15. st., baziliko Pannonhalma iz 13. st., kraško jamo na meji s Slovaško in palačo Buda v Budimpešti), sposojenka uborka/-e (iz ‘uborka’)
V – veliki madžarski popotniki (Kőrösi Csoma Sándor – iskal pradomovino Madžarov, podrobno opisal tibetanščino in njeno kulturo, 1820 prispel v Teheran, kjer se je 4 mesece učil perzijščine, nato šel v Indijo preko Afganistana; indija bila zaradi vojn nestabilna in je prebegnil v Turkestan, kjer ga ja nek angl. oficir prepričal, naj proučuje Tibetance, med 1822 in 830 vreliko preživel v tibet. samostanih, 1834 izdal tibetansko-angleški slovar, 1842 umrl za malarijo, postavili so mu celo spomenik v Darjeelingu; in Teleki Sámuel, avanturist in raziskovalec Afrike, kjer je lovil nosoroge in slone, povzpel se je na Kilimandžaro do snežne meje; odkrival vulkane in jezera, narisal pomembne zemljevide vzh. Afrike), vina (kékfrankos, cabernet, rizling, tramini (traminec), badacsonyi szürkebarát (sivi menih), muskotály (muškatno vino), kadarka (madž. rdeče vino), merlot, bikavér (bikova kri), leányka, tokaji aszú (tokajski prošek, navadno iz posušenih grozdnih jagod, sladko)), sposojenka vankiš (iz ‘vánkos’)
Z – založbe in promocijske cene knjig na Madžarskem (zelo ugodne cene knjig, predvsem tečajev madžarščine kot tuji jezik), sposojenka žačka (iz ‘zacskó’)
Ž – živali (madžarske pasme psov: magyar agár (madžarski hrt), pumi, erdélyi kopó (pes slednik), kuvasz (madžarski ovčar), magyar vizsla (pes krvosled), puli in komondor (madžarska ovčarska psa), glej slike)), sposojenke na ž- so vzete iz nemškega jezika (žajfa, žemla, žmaj itd.).
PREDSTAVITEV EVROPSKEGA LETA JEZIKOV 2001
Zelo smo veseli, da sta Svet Evrope in Evropska unija združila moči in organizirala Evropsko leto jezikov 2001. Najpomembnejši načeli obeh ustanov sta :
Evropa prihodnosti bo tako kot zdaj in v preteklosti Evropa jezikovne raznolikosti. Prav v tem se skriva velika moč Evrope.
V Evropi bi morali vsakomur omogočiti, da se uči jezike vse življenje. Vsak si zasluži priložnost, da izrabi kulturne in gospodarske prednosti, ki jih ponujajo jezikovne spretnosti. Učenje jezikov pomaga tudi razvijati strpnost in razumevati ljudi iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij.
Sposobnost govorjenja tujih jezikov je odločilna za raznoliko in cvetočo Evropo. V mnogih državah je za večino ljudi povsem običajno, da lahko uporabljajo vsaj tri jezike. Ti ljudje se laže selijo iz države v državo zaradi izobraževanja in iz poklicnih ali drugih razlogov. Njihove spretnosti so privlačne za delodajalce. Imajo dobre možnosti, da izrabijo prednosti evropskega državljanstva in enotnega trga, zlasti pa pravico bivati in opravljanja poklica kjerkoli v Evropski uniji.
Evropska komisija želi, da bi imeli v Evropi vsi take možnosti. V svoji beli knjigi “Poučevanje in učenje: v učečo se družbo” iz leta 1995 je sklenila pomagati vsem državljanom EU, da si bodo pridobili znanje vsaj treh evropskih jezikov, in sicer njihovega maternega jezika in še dveh drugih.
Zato se Evropska unija loteva široke palete dejavnosti za pospeševanje učenja jezikov, ki jim bo Evropsko leto jezikov 2001 dalo še večji poudarek.
Katere so najpomembnejše misli, kise skrivajo za Evropskim letom?
- Jezikovne spretnosti dajejo ljudem nove možnosti.
- Ljudi in njihovo kulturo lahko bolj cenite,če razumete njihov jezik.
- Vsakdo se lahko nauči govoriti ali razumeti nov jezik. Za to ni nikoli niti prepozno niti prezgodaj. Učenje jezikov je proces, ki traja vse življenje.
Evropsko leto velja za vse jezike, ki se uporabljajo v Evropi. Vsak od njih je bistven del evropske kulturne dediščine in njene prihodnosti
26. septembra bomo praznovali Evropski dan jezikov.
Evropa, bogastvo jezikov. Jeziki odpirajo vrata.
KORISTNI PROGRAMI
Eden temeljnih ciljev programa Socrates, evropskega programa za izobraževanje, je izboljšati znanje evropskih jezikov. Z 1.850 milijonov sredstev bo program od leta 2000 do 2006 dopolnjeval svoje pretekle uspehe. Več informacij o programu Socrates, tudi Smernice za kandidate in prijavni obrazci, so na voljo na naslovu: http://europa.eu.int/comm/education/socrates.html
Za program s področja poklicnega izobraževanja Leonardo da Vinci se je tako kot za Socrates januarja 2000 začelo novo sedemletno obdobje. Znanje tujih jezikov je odločilno za uspešno poklicno pot posameznikov in konkurenčnost podjetij.
Info: www.cpi.si/Eusluzbe/leonardo.htm
DRUGI PROGRAMI
Programov Evropske unije, ki vplivajo na jezike in učenje jezikov, je še veliko več, med njimi:
· akcija za pospeševanje jezikovne raznolikosti na internetu in drugih digitalnih medijih, ki je do nedavnega spadala v program Večjezikovne informacijske družbe (Multilingual Information Society - MLIS), v prihodnosti pa jo bodo razvijali v nadaljevalnem programu (http://europa.eu.int/comm/information_society/econtent/index_en.htm
· program Kultura 2000 (CULTURE 2000), ki med drugim pomaga pri prevajanju književnih del evropskih pisateljev iz druge polovice 20. stoletja,
· MEDIA II (po 1. januarju 2001 MEDIA PLUS), ki daje subvencije za sinhronizacijo in podnaslavljanje filmov, televizijskih programov, video posnetkov in multimedijskih izdelkov (http://europa.eu.int/comm/dg10/avpolicy/media/index_en.html).
KORISTNE STRANI
Uradna stran Evropskega leta jezikov 2001:
http://eurolang2001.org
European Centre for Modern Languages, Graz: http://www.ecml.at/
European Language Council: http://userpage.fu-berlin.de/~elc/
Human Languages Page: http://www.june29.com/HLP/
Foreign language Resources: http://www.itp.berkeley.edu/~thorne/HumanResources.html
Nagradna igra Kako rečemo “Ljubim te.“ V različnih jezikih: http://www.worldpath.net/~hiker/iloveyou.html
December 2001
OŠ III Murska Sobota