Joša Medved: Angel lenobe
Nekja resnic o lenobi, taki in drugačni. Če zelo pozorno prebereš knjigo omenjenega avtorja lahko ugotoviš, da nas je pravzaprav večina zelo lenih. Ne glede na to, kaj počnemo in kako živimo. Torej …
Od kulture lenobe do kulta lenobe
Že faraoni so imeli množico sužnjev, ki so morali garati na soncu in graditi piramide za svojega lenega gospodarja. Od tistih časov pa do danes se še nič ni bistveno spremenilo. Uradno so sicer v nekaterih državah odpravili suženjstvo in v šoli so nas učili, da je sužnje-posestniški red bil le določena stopnja v zgodovinskem razvoju; dejansko pa smo skorja vsi še vedno sužnji, če natančno pogledamo. Država, v kateri živimo, nas s svojimi zakoni prisili, ne več v gradnjo piramid in tudi ne v tlako in desetino, temveč v plačevanje vedno novih davkov! Izognite davkov je danes skorajda večji zločin, kakor pa uboj človeka. Poleg tega smo skoraj vsi neopazno zasužnjeni z uporabo klavrnih nadomestkov, čemur se, kot izgleda, potem reče “civilizacija”.Vsa uporaba človeku neprimerne in škodljive konzervirane hrane je osnovana na lenobi: bolj udobno je imeti na polici ali v hladilniku pripravljeno takšno “hrano”, kakor pa na svojem vrtu gojiti svojo, svežo, brez pesticidov, fungicidov, herbicidov in brez umetnih gnojih. Kaj je to dugega, kot lenoba - v kombinaciji s požrešnostjo tistih, ki strupene izdelke proizvajajo in prodajajo? Kriv pa ni proizvajalec in trgovec, temveč kupec, ki zaradi svojega udobja takšne izdelke kupuje.
Od kod vsa moderna mamila? Ne strezni nas masovno propadnaje mladine, ki je postala odvisna od teh izdelkov in klavrno umira na ulicah velemest. Vsega je kriva želja po hitrem užitku, ki naj bi nadomestila vse tisto, kar zares manjka: to pa je predvsem ljubezen in toplina doma in urejenega družinskega življenja, “območja ljubezni”, katero naj bi ustvarili starši, da se bodo v njegovi varnosti lahko razvijali otroci.
Pravcato “kulturo lenobe” je razvil komunizem in socializem, kakor bom opisal v prihodnjem poglavju. Samoiniciativa ni bila zaželjena - obratno: treba je bilo “zapreti gobec” in služiti dalje. Po prevratu naj bi preko noči vsakdo postal samoiniciativen in podjeten kapitalist? Spominjam ss zgodbe o nekem Dalmatincu, ki je vse dni leno poležaval v senci fige in zamišljeno gledal na morje. Mimo je prišla skupina inozemskih turisov in ga vprašala, zakaj raje ne lovi ribe. “Kaj pa naj počnem z ribami?” jim je odvrnil. “Prodal jih boš in si kupil še več trnkov, s katerimi bom lahko nalovil še več rib,” so menili turisti. “Nato boš počasi kupil svojo barko in pravo ribiško opremo, s katero boš lahko ribaril na veliko. Če bo dober ulov, si boš kupil še nekaj motornih bark in zaposlil tudi druge ribiče. Ko boš imel dovolj denarja, boš lahko počival v senci tega drevesa in gledal na morje.” Dalmatinec pa je dejal: “Saj to vendar lahko počnem že sedaj!”
Naši idoli so danes postali takšni kapitalisti, katerim ni več treba delati. Lahko poležavajo na svojih jahtah, denar pa dela za njih. To so torej naši današnji “bogovi”! Predstavljamo si, kako bo lepo življenje, ko nam nekega dne ne bo več treba delati in niti ne pomislimo, da je to zlagan vzorec. Po socializmu se je spet vrnil kapitalizem, ki naj bi bil tisti edini pravi in pravični družbeni red - ali je to res, ali samo varamo sami sebe? Vse življenje garamo, varčujemo in stiskamo samo zato, da bi nekega dne lahko počivali na sadovih našega trdega dela - če bomo seveda dovolj dolgo živeli?!
To je, po mnenju avtorja, le ena od zvrsti lenobe - en angel lenobe. Avtor jih v svoji knjigi obravnava še kar nekaj. Ste se kdaj spraševali o tem, kakšna je “mentalna lenoba”? Ali morda o tem, ali je lenoba res lenoba ali je to le želja po udobju? Je lenoba neke vrste strah pred življenjem? In … zaradi česa so izumrli dinozavri? Avtor trdi, da zaradi lenobe.